Bojim se, da je teža vladne ponudbe v znesku 847 milijonov €, ki jih vlada dejansko niti nima, opravila svoje in prav po nepotrebnem povzročila nezadovoljstvo vseh slabo plačanih delavcev, čeprav gre le za dober medijski udar na javne uslužbence, saj bo na ta način politična oblast dobila prepotrebno podporo delavcev realnega sektorja. A vendar javnosti hkrati ni prav nihče jasno povedal, da najmanj politično podprti operativni uslužbenci države in uprav lokalnih skupnosti vsaj do 1. januarja 2025 ne bodo dobili ničesar, temveč bodo vsi s srednješolsko izobrazbo V. stopnje ostali na minimalni plači. Glede na moje bogate izkušnje s potmi in stranpotmi uporabe uslužbenske zakonodaje in sistema plač v javnem sektorju močno dvomim, da bo vlada lahko zbrala dovolj denarja in obljubljeno vsoto »razmazala« vse do leta 2027, ko bo javnim uslužbencem kruh rezala že neka druga vlada. Najslabše plačani operativni uslužbenci državne uprave in uprav lokalnih skupnosti, ki svoja dela in naloge opravljajo neposredno v razmerju do fizičnih in pravnih oseb, pa bodo še naprej pospešeno odhajali tja, kjer bodo za manj zahtevno in manj nevarno delo dobili veliko spodobnejše plačilo.
V vsakem krogu pogajanj med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in pogajalsko skupino vlade zelo jasno opozarjam na zlorabe luknjičavega zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki se kažejo predvsem v ukinjanju delovnih mest v nižjih uradniških nazivih in sistemiziranju povsem enakega dela v višjih uradniških nazivih. Zato smo že nekaj let priča fenomenu nenehnega kovanja sekretarjev, ki mu nihče na vladni strani ne oporeka, žal pa se na ministrstvu za javno upravo tudi nihče ne vznemirja zaradi nenehnih odhodov referentov in drugih uslužbencev upravnih enot, ki jih je zaradi stalnih preobremenitev z delom, nenehnih groženj, obilice neutemeljenih pritožb strank in njihovih pravnih zastopnikov vsak dan manj.
Po letošnjem dvigu minimalne plače so policisti, pravosodni policisti, delovni inštruktorji iz Zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma, vojaki, poklicni gasilci, finančni kontrolorji, finančni izterjevalci, cariniki, pripadniki mobilnih enot Finančne uprave RS, referenti upravnih enot, občinski redarji, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije in pripadniki civilne zaščite, ki imajo srednješolsko izobrazbo, padli pod rob minimalne plače, kar pomeni, da jim mora država doplačevati razliko do minimalne plače. To razliko do minimalne plače, ki je lahko tudi od 20 do 25 % minimalne plače in morda še kakšen plačni razred več, pa vladna stran šteje kot odpravo plačnih nesorazmerij in to razglaša kot 25-odstotni dvig plač ter za prazen nič razburja vse tiste, ki tega ne vedo. Povsem je zmanjkalo kandidatov za pravosodne policiste, referente upravnih enot, inšpektorje in podobne zahtevne, nevarne ter slabo plačane poklice, zato si ne zaslužijo ignorance oblasti, ljudje pa ne posledic neodgovornega ravnanja države.
Še kako se zavedam posledic poplav in povečanih potreb države po denarju za pomoč oškodovanim ter za zagotavljanje hitre in učinkovite pomoči potrebnim poplavljencem, zato vlada skozi plačno reformo ne sme zamegliti dejstva, da bomo prav vsi morali prispevati od vseh finančnih prihodkov, plač in pokojnin, kar pomeni, da je populistično vztrajanje na domnevnih presežkih reforme plač v javnem sektorju, ki se bi naj zgodila med letoma 2025 in 2027, še posebej nepošteno, ko gre za odprave tistih »nesorazmerij« pod robom minimalne plače.
Slovenska družba je močno zakorakala po poteh intenzivne digitalizacije, ko nas že osvaja in usmerja umetna inteligenca, zato si kot razvita evropska država in članica OECD ne smemo dovoliti ignorance znanosti, znanja in izobrazbe. A vendar je vsem v posmeh enaka cena dela, pa naj si gre za delo izobraženca, ali pa tistega, ki ni niti pismen.
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije
