V prvih osmih mesecih letos, ko vlado vodi 46-letna Giorgia Meloni, se je v Italiji število prihodov nezakonitih migrantov povečalo za dvakrat glede na enako obdobje lani. Njene ideje o migracijski politiki, ki jih je imela in jih morda kot skrajna desničarka še ima, pa ostajajo samo ideje tudi zato, ker se je morala tudi na tem področju, podobno kot glede EU in evra, postaviti na realna tla. Italijansko gospodarstvo in pokojninska blagajna namreč danes nujno potrebujeta migracije. Preden je lani jeseni postala prva italijanska premierka, je veljala za eno največjih nasprotnic migracij v EU. Bila je zagovornica teorije velike preselitve, po kateri hoče »svetovna elita« preseliti Afričane v Evropo, tudi v Italijo.
Obilica delovnih vizumov
A če hoče uspešno voditi Italijo, mora namesto grešnega kozla za težave, kar so za skrajno desnico migranti, najti rešitve. Italija pa že četrt stoletja gospodarsko stagnira in ima ob Japonski, Grčiji in Južni Koreji eno najnižjih rodnosti na svetu. Samo v zadnjem desetletju se je število Italijanov zmanjšalo za 1,5 milijona. Po pisanju spletne strani Politico je v 39 od 107 pokrajin več upokojencev kot zaposlenih. Gospodarski minister Giancarlo Giorgetti je nedavno opozoril, da s sedanjo nataliteto nobena pokojninska reforma ne bo uspešna.
Melonijeva poskuša povišati rodnost, a podjetniki, ki jo v veliki meri podpirajo, ne morejo čakati dvajset let. Ukrepati mora zdaj, ko italijanskemu gospodarstvu čedalje bolj primanjkujejo predvsem vodovodnih inštalaterjev, električarjev in negovalcev ter sezonskih delavcev v kmetijstvu in turizmu. V naslednjih treh letih namerava tako izdati 452.000 delovnih vizumov.
Neuspešna zajezitev migracij
Še vedno pa v javnosti nastopa kot političarka, ki si prizadeva zmanjšati število nezakonitih prihodov v Italijo. A pri tem je neuspešna. Ob vseh ukrepih njene vlade so se letos znatno okrepile nezakonite migracije iz Tunizije in letos je bilo že 114.000 nezakonitih vstopov v Italijo, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Avgusta pa jih je bilo glede na julij 40 odstotkov več.
Nič torej ni pomagalo, da je Melonijeva sredi julija v Tuniziji skupaj z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen podpisala sporazum o zadrževanju afriških migrantov s tamkajšnjim predsednikom Kaisom Saiedom v zameno za več kot 100 milijonov evrov pomoči in 900 milijonov evrov posojila ob izpolnjenih pogojih Mednarodnega denarnega sklada. Saied se bo očitno raje opiral na Savdsko Arabijo, ki mu brez pogojevanja ponuja več sto milijonov brezobrestnega posojila in malo manj kot sto milijonov evrov pomoči. Za Melonijevo, ki je še naprej zelo priljubljena med desnimi volilci, pa je zdaj pomembno, da EU po julijskem državnem udaru v Nigru doseže podoben sporazum s pučisti, kot je obstajal z odstavljenim predsednikom Mohamedom Bazoumom o zadrževanju migrantov iz podsaharske Afrike.
