Po podatkih NIJZ, je bilo v letošnjem letu 11 prijav leptospiroze, v obdobju od marca do avgusta. Osem prijav so prejeli avgusta, neposredno po poplavah.
Največ primerov je iz ljubljanske regije. Več primerov se je pojavilo v Komendi, po en tudi v Trzinu in Mengšu. Primere sicer vodijo glede na stalno bivališče, tako da bi se oboleli teoretično lahko okužili tudi drugje.
Večina obolelih iz ljubljanske regije je navedla, da so v času inkubacije bolezni čistili poplavljene prostore in okolico hiš. Pri tem so nekateri tudi videli glodavce. Pri delu so nekateri nosili rokavice, nekateri ne, so navedli na NIJZ.
Po poročanju Televizije Slovenija, se na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravita dva bolnika, konec tedna jih je bilo še šest. Vsi so živeli ali čistili na poplavljenih območjih.
Zdravljenje z antibiotiki
Po podatkih NIJZ je leptospiroza bolezen divjih in domačih živali. Najpogosteje jo prenašajo podgane in poljske miši. Te s svojim sečem okužijo vodo ali zemljo, kjer bakterije preživijo od tri do šest tednov, s to vodo pa se nato okuži človek. Okuži se lahko tudi z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenimi izločki.
V Sloveniji se bolezen pojavlja predvsem v Pomurju, od koder je običajno tri četrtine vseh prijavljenih primerov. V ostalih predelih Slovenije se pojavlja redko.
Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi, kot so hitro naraščanje telesne temperature, glavobol, bolečine v mišicah. Pridružijo se jim lahko bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje. Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Zvišana temperatura se po enem tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Bolezen sicer zdravijo z antibiotiki.
