Voznik s strahom se med vožnjo počuti tesnobno, posledici tesnobe pa sta tudi pospešeni utrip in znojenje. Osredotočenost na vožnjo je ovirana, pretirana je tudi osredotočenost na potencialno nevarnost. Takšen voznik posledično vozi počasneje, pri čemer lahko ovira druge pri vožnji, večje je tveganje nepotrebnega zaviranja ali drugih nesmotrnih in impulzivnih odzivov. Pri čemer velja, da tovrstne anksiozne motnje pogosteje prizadenejo ženske kot moške. Najverjetneje gre za součinkovanje evolucije, ki je med moškimi izbrala manj anksiozne, in socializacije v vlogo po spolu, kjer je anksioznost za moške manj zaželen odziv. Tendenca k anksioznosti, strahu ali pretirani opreznosti je sicer deloma temperamentalno predisponirana, deloma pa se z njo tudi rodimo. Pri strahu pred vožnjo pa ni nujno, da imamo slabe izkušnje z vožnjo samo. Lahko smo zgolj nagnjeni k pretirani opreznosti, lahko pa je seveda tovrsten strah posledica slabe izkušnje, na primer ob udeleženosti v nesreči. Obstajajo pa tudi ljudje, ki si ne znajo razložiti, zakaj se bojijo sesti za volan.

Spoprijemanje s strahom ni enostavno. Čustva sicer lahko prepričamo s hipnozo, meditacijo in različnimi terapevtskimi pristopi, a vožnjo moramo začeti povezovati z nečim prijetnim. Najpomembnejši del premagovanja strahu pa sta vaja in praksa. Ko se usedemo v avto, položimo roke na volan, umirimo telo in si rečemo, da četudi nas je strah, je to v redu in ne bomo umrli. A to je lažje reči kot narediti, saj premagovanje strahu ne poteka z danes na jutri, ključna za uspeh pa je posameznikova motivacija.

Ni jih malo, ki se sprašujejo, zakaj lahko nekdo, ki ima strah pred vožnjo, sploh pridobi vozniški izpit, ki je vendarle nekakšna licenca za ubijanje. Nekateri sicer že med opravljanjem izpita ugotovijo, da je vožnja zaradi strahu zanje prevelik zalogaj, in opustijo program. Večina pa z veliko truda in poguma vendarle pridobi izpit, pri čemer ogromno vlogo odigra učitelj vožnje. Če je tisti pravi, bo kandidat sčasoma pridobil zaupanje in samozavest vase in druge udeležence v prometu.

Da je voznikov s strahom več, kot bi si mislili, je pokazala anketa ADAC, nemške različice AMZS, v skladu s katero so ugotovili, da je samo v Nemčiji milijon voznikov in voznic, ki se bojijo sesti za volan, vožnja pa zanje prestavlja travmatičen dogodek. Tudi zato je tovrstni strah treba jemati resno. Posameznik pa mora biti dovolj trezen, da presodi, da je vožnja zanj prevelik zalogaj. Po toči (beri: prometni nesreči) zvoniti je vedno prepozno.