Zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega je DS danes izglasoval odložilni veto, krepi mrežo in dostopnost do javnih storitev za vse uporabnike in družine ne glede na njihovo materialno stanje ali druge okoliščine, je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zapisal v odzivu na veto. Meni, da bo DZ v petek zakon vnovič potrdil.
Zakon bo po njegovem razbremenil finančni vložek uporabnika, storitve pa bodo na enak način na voljo po vsej državi tako v mestih kot na deželi. Glede na to je nujno, da zakon čim prej brez nadaljnjih političnih zapletov pripeljejo do končne uveljavitve, je dodal.
Meni, da bodo poslanke in poslanci na izredni seji v petek z absolutno večino stali na strani ljudi in stroke in zakon dokončno podprli.
Posredovanje DS z odložilnim vetom sicer ocenjuje kot povsem običajno in legitimno prakso v parlamentarnem postopku. Razpravo in odločanje državnih svetnic in svetnikov so budno spremljali in beležili pripombe, ki bi lahko v prihodnje izboljšale obravnavano področje socialnega varstva, je zagotovil.
DS izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi
Predlog za odložilni veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel. Sprejete rešitve ne bodo zagotovile, da bo sistem vzdržen, je prepričan.
V zvezi z vsem navedenim v zakonu ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi jih lahko v večji meri razrešili, če bi bil predlog zakona obravnavan po rednem zakonodajnem postopku in če bi bila javna razprava daljša, menijo predlagatelji.
Zakon, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Toda omenjene interesne skupine menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil zavezancev za plačilo storitev.
