Cene izdelkov za prodajo na domačem trgu so maja v primerjavi z aprilom upadle za 0,7 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa za 0,2 odstotka. Pri slednjih so se izdelki za prodajo na trgih držav v evrskem območju pocenili za 0,5 odstotka, na trgih držav zunaj evrskega območja pa so bili dražji za 0,7 odstotka.
Znižale so se cene energentov (za 2,8 odstotka) in surovin (za 0,6 odstotka). Cene izdelkov za investicije so ostale nespremenjene. Podražili so se izdelki za široko porabo, in sicer za 0,3 odstotka.
Poleg oskrbe z električno energijo so cene najbolj upadle v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 3,5 odstotka), proizvodnji kovin (za dva odstotka) ter obdelavi in predelavi lesa ter izdelkov iz lesa (za 1,9 odstotka). Po drugi strani so najbolj zrasle cene v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 1,5 odstotka) ter proizvodnji električnih naprav (za 1,3 odstotka).
Najbolj porasle cene v proizvodnji oblačil in oskrbi z električno energijo
V primerjavi z lanskim majem so se industrijski izdelki podražili za 6,6 odstotka. Cene izdelkov za prodajo na domačem trgu bile višje za 9,2 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa za štiri odstotke. Na trgih držav v evrskem območju so zrasle za 3,4 odstotka, zunaj evrskega območja pa za 4,5 odstotka.
Rast cen so statistiki ugotovili v vseh dejavnostih po namenu porabe izdelkov. Energenti so se podražili za 21,2 odstotka, izdelki za široko porabo za 10,1 odstotka, izdelki za investicije za 5,5 odstotka in surovine za 3,2 odstotka.
Najizraziteje so zrasle cene v proizvodnji oblačil in oskrbi z električno energijo (pri obeh za 28,6 odstotka). Sledile so podražitve v dejavnosti pridobivanje rudnin in kamnin (za 15,2 odstotka), proizvodnji pijač (za 14,7 odstotka) ter proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (za 14,3 odstotka). Cene so se znižale v proizvodnji kovin (za 11,5 odstotka) ter proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 1,3 odstotka).
Najbolje prodajani kovinski izdelki
Vrednost prodaje industrijskih izdelkov in storitev je v Sloveniji lani dosegla 31,9 milijarde evrov, kar je 15,5 odstotka več kot predlani. Največji delež, 3,5 milijarde evrov, je bil ustvarjen s prodajo kovinskih izdelkov, je danes objavil statistični urad.
Od skupne vrednosti prodaje industrijskih izdelkov in storitev sta lani 31,5 milijarde evrov predstavljali vrednost prodaje izdelkov iz lastnega materiala proizvajalca in vrednost opravljenih industrijskih storitev. Preostanek je predstavljala vrednost izdelkov iz materiala naročnika in tudi prodanih naročniku.
Kovinski izdelki, razen strojev in naprav, ter površinska obdelava kovin so bili z vidika vrednosti od prodaje izdelkov, izdelanih za svoj račun, lani najpomembnejši industrijski izdelki in storitve. Vrednost njihove prodaje je znašala 3,5 milijarde evrov oziroma za 21 odstotkov več kot leto prej.
Dve tretjini teh izdelkov v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov sta bili prodani na tujem trgu. Ti izdelki so bili po navedbah statistikov pomembni tudi z vidika proizvodnje za naročnikov račun; vrednost prejetih plačil za njihovo proizvodnjo je znašala sto milijonov evrov in je predstavljala četrtino vrednosti vseh plačil v okviru proizvodnje za naročnikov račun.
Na drugem mestu so bile električne naprave s 3,4 milijarde evrov, kar je za 12 odstotkov več kot pred enim letom. Skoraj 87 odstotkov te vrednosti je bilo ustvarjene s prodajo na tujem trgu. Sledila so motorna vozila, prikolice in polprikolice s 3,2 milijarde evrov.
Visoka izvozna usmerjenost
Med predelovalnimi dejavnostmi je vrednost prodaje izdelkov na letni ravni upadla le pri motornih vozilih, prikolicah in polprikolicah (za 2,9 odstotka) ter pri oblačilih (za 16,9 odstotka). Pri vseh drugih so statistiki zaznali rast, najvišjo pri kovinah (za 33,6 odstotka).
Pri izdelkih, ki so bili narejeni iz materiala naročnika in so bili temu tudi prodani, so prevladovali izdelki iz gume in plastičnih mas ter kovinski izdelki razen strojev in naprav. Vrednost prejetih plačil za proizvodnjo teh izdelkov je znašala 200 milijonov evrov in je predstavljala 55,1 odstotka celotne vrednosti plačil v okviru proizvodnje za naročnikov račun.
Tri četrtine vrednosti od prodaje izdelkov in opravljenih storitev predelovalnih dejavnosti v prejšnjem letu (ali 23,7 milijarde evrov) so bile ustvarjene na tujem trgu. Visoka izvozna usmerjenost je bila po navedbah statističnega urada značilna za večino opazovanih predelovalnih dejavnosti. Najvišjo so zaznali pri proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (95,6-odstotna), sledili sta proizvodnja drugih vozil in plovil (89,9-odstotna) ter električnih naprav (86,9-odstotna).
Četrtino vrednosti od prodaje industrijskih izdelkov in storitev (ali 7,8 milijarde evrov) je predstavljala prodaja na domačem trgu. Pri tej so bili v ospredju proizvajalci živil in pijač ter ponudniki tiskanja in razmnoževanja nosilcev zapisa. Na domačem trgu je bilo ustvarjene 65,3 odstotka vrednosti prodaje živil in 73,1 odstotka vrednosti prodaje pijač ter 64,8 odstotka vrednosti prodaje storitev tiskanja.
