Večja raznolikost ponudbe in uporabe drog prinaša nove izzive za politiko in zdravstveno varstvo na področju drog v Evropi, opozarja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki je danes v Bruslju predstavil Evropsko poročilo o drogah za leto 2023: Trendi in razvoj. Poročilo vsebuje najnovejši pregled stanja na področju prepovedanih drog v Evropi ter proučuje ključne trende in nastajajoče grožnje.

Razpoložljivost drog je še vedno visoka pri vseh vrstah snovi, obseg in zapletenost proizvodnje prepovedanih drog v Evropi pa se še naprej povečujeta. Uporabniki drog so zdaj izpostavljeni širši paleti psihoaktivnih snovi, ki so pogosto zelo močne in čiste. Ker se lahko te droge prodajajo v praških ali tabletah, podobnih zdravilom, uporabniki morda ne vedo, kaj jemljejo.

Poročilo tako poudarja potrebo po učinkovitih strategijah obveščanja o tveganjih, kot tudi po boljših forenzičnih in toksikoloških podatkih za boljše razumevanje groženj, ki jih predstavljajo nove in močne sintetične snovi, mešanice drog, ponarejene snovi, spreminjajoči se trgi drog in vzorci uporabe.

»Letošnje poročilo jasno opozarja, da so težave s prepovedanimi drogami prisotne v vsej naši družbi. To lahko povzamem z besedami: vsepovsod, vse, vsakdo. Uveljavljene prepovedane droge so zdaj široko dostopne, še naprej pa se pojavljajo nove močne snovi,« je dejal direktor EMCDDA Alexis Goosdeel. V pregled so bile zajete najrazličnejše prepovedane droge, od opioidov in stimulansov do novih proizvodov iz konoplje in disociativnih drog, kot je denimo ketamin.

Najpogosteje uporabljena prepovedana droga ostaja marihuana

Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi. Ocenjuje se, da je v zadnjem letu konopljo uporabilo približno osem odstotkov (22,6 milijona) odraslih Evropejcev, navaja poročilo. Kokain je najpogosteje uporabljena prepovedana stimulativna droga v Evropi, ki jo je v zadnjem letu uporabljalo približno 1,3 odstotka (3,7 milijona) odraslih Evropejcev. Heroin pa ostaja najpogosteje uporabljan prepovedan opioid v Evropi, vendar pa na nekaterih območjih narašča tudi zaskrbljenost zaradi uporabe sintetičnih opioidov.

Preprodaja velikih količin kokaina prek evropskih morskih pristanišč v komercialnih zabojnikih spodbuja današnjo veliko razpoložljivost drog. Leta 2021 so države članice EU zasegle rekordne 303 tone kokaina. Preliminarni podatki za leto 2022 kažejo, da so lani samo v pristaniščih Antwerpen in Rotterdam prestregli 162 ton.

Po besedah evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson je ključnega pomena, da EU v svetovnem boju proti prometu s prepovedanimi drogami sodeluje s tretjimi državami. »Sedaj je tudi pravi trenutek, da center EMCDDA dobi okrepljen mandat in mednarodno vlogo, ki mu bosta omogočila, da bo lažje sledil tej spreminjajoči se problematiki drog,« je ob tem poudarila komisarka.

Center EMCDDA bo julija prihodnje leto postal nova Agencija EU za droge z okrepljenim mandatom, ki ji bo omogočil močnejšo vlogo pri obravnavanju trenutnih in prihodnjih izzivov, povezanih s pojavom drog.