»Po uničenju jezu Nova Kahovka nam mora biti vsem jasno, da je treba ustaviti Putinov teroristični režim,« je v razpravi povedala poslanka Evropske ljudske stranke (EPP) Rasa Juknevičiene. V EPP pričakujejo, da bosta vrhova Nata julija letos v Vilniusu in prihodnje leto v Washingtonu tlakovala pot k povabilu Ukrajine v zavezništvo in da bo ta država po koncu vojne postala članica.

Da je treba pozitivno odgovoriti na željo Ukrajincev po pridružitvi Natu in EU, se je strinjala evroposlanka iz vrst politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Anna Fotyga. »Ne gre zgolj za njihovo varnost, ampak za varnost vseh nas,« je poudarila poslanka, ki je odgovornost za uničenje jezu prav tako pripisala Rusiji.

Pozivom k čimprejšnjemu sprejetju Ukrajine v evroatlantske povezave se je pridružil tudi liberalec Petras Auštrevičius, pri čemer ji mora unija pomagati. Poudaril je, da bi lahko z odlašanjem omogočili še več vojnih zločinov, kot je bila razstrelitev Nove Kahovke.

Dombrovskis zagotovil podporo Ukrajini na njeni poti v EU

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je zagotovil podporo Ukrajini na njeni poti v EU. Glede članstva v zvezi Nato pa je dejal, da EU pri tem nima besede, vendar je treba zagotoviti zanesljiva jamstva za varnost Ukrajine v prihodnosti in prekinitev ruskega kroga agresije. Hkrati z reformami, ki so del približevanja EU, bo potekala tudi obnova Ukrajine, ki jo je treba začeti že zdaj, je še dejal podpredsednik komisije.

Z Dombrovskisom se je strinjal evroposlanec Helmut Scholz (Levica), Jaak Madison iz vrst skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) pa je sicer podprl pomoč Ukrajini pri obnovi, a obenem opozoril, da je treba nadzorovati porabo denarja evropskih davkoplačevalcev.

Pedro Marques iz vrst socialistov in demokratov (S&D) je glede tega poudaril, da morata biti EU in mednarodna skupnost pripravljeni podpreti Ukrajino pri njeni obnovi. Zavzel se je za čimprejšnjo pripravo pravne podlage, ki bo omogočila, da se rusko premoženje, zaseženo v okviru sankcij, uporabi za obnovo Ukrajine.

Obsodbam ruskega uničenja jezu na Dnepru se je pridružila tudi evropska poslanka Zelenih Viola von Cramon-Taubadel, ki je dejala, da je to nadaljevanje ruskega ekocida v Ukrajini. Pri tem je omenila še sekanje gozdov ter uničevanje flore in favne z uporabo fosforja in drugega kemičnega orožja.