»Današnja tragedija je še en primer grozljive cene vojne za ljudi,« je na sedežu ZN v New Yorku dejal Guterres in pojasnil, da Združeni narodi nimajo dostopa do neodvisnih informacij o okoliščinah, ki so pripeljale do delnega uničenja jezu.
»Vendar je ena stvar jasna. To je še ena uničujoča posledica ruske invazije v Ukrajino,« je ocenil ter vnovič pozval h koncu napadov na civiliste in kritično civilno infrastrukturo. Zagotovil je tudi, da ZN skupaj s humanitarnimi partnerji in v dogovoru s Kijevom pospešeno nudijo pomoč ogroženim, vključno s pitno vodo in tabletami za čiščenje vode.
Zaradi incidenta, za katerega se Kijev in Moskva medsebojno obtožujeta, so morale ukrajinske oblasti z desnega brega reke Dneper, ki je pod nadzorom sil Kijeva, rešiti približno 17.000 ljudi, je sporočila namestnica ukrajinskega generalnega tožilca Viktorija Litvinova.
Ukrajinski generalni tožilec Andrij Kostin pa je medtem sporočil, da poplave grozijo več kot 40.000 ljudem. Ob ogroženih prebivalcih na desnem bregu Dnepra jih je sicer okoli 25.000 ogroženih tudi na levem bregu, ki je pod nadzorom ruskih sil. O njihovi usodi trenutno ni na voljo veliko informacij, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kostin je še dodal, da so v Kijevu v luči napada na jez sprožili preiskavo vojnih zločinov, pa tudi preiskavo morebitnega »ekocida«. Po njegovih besedah ekipe na terenu zbirajo informacije, ki jih bodo nato posredovale Mednarodnemu kazenskemu sodišču, poroča britanski BBC.
Humanitarna organizacija Caritas je medtem napovedala ustanovitev begunskih centrov v mestih Odesa in Mikolajev. Ob tem je opozorila, da bi se lahko v primeru, če bo gladina vode v akumulacijskem jezeru Kahovka padla pod 14 metrov, s pomanjkanjem vode soočilo približno 200.000 ljudi izven regije Herson.
