V Kijevu, kjer so se tudi včeraj oglasile sirene zaradi nevarnosti ruskega zračnega napada, je potekal vrh EU-Ukrajina. Udeležili so se ga predsednik države gostiteljice Volodimir Zelenski, predsednica evropske komisije Ursula Von der Leyen, več kot deset njenih komisarjev in predsednik evropskega sveta Charles Michel. Razpravljali so o tem, kdaj naj bi Ukrajina postala članica EU, in o nadaljnji podpori tej napadeni državi v vojni proti Rusiji.
Preiskava pri političnem botru Zelenskega
Glede članstva v EU so zahteve Ukrajine visoke, namreč da bi bila država članica že leta 2025. »Po mojem mnenju si Ukrajina zasluži, da se že letos z njo začnejo pogajanja o polnopravnem članstvu,« je dejal Zelenski. Za mnoge v EU je to veliko prehitro, tudi zato, ker v Kijevu še niso izvedli reform pravosodja, predvsem pa tudi zaradi številnih korupcijskih škandalov. To je v torek zelo jasno pokazal indeks zaznane korupcije v 180 državah, po katerem je Ukrajina zdaj na 116. mestu. Za Zelenskega, ki je pred izvolitvijo leta 2019 obljubljal boj proti korupciji, je to zdaj postalo toliko bolj nujno ne le zaradi stremljenja po članstvu v EU, ampak tudi zato, ker ZDA in druge zahodne države zelo natančno spremljajo, kam gresta podarjeni material ter humanitarna in finančna pomoč. Gotovo ni naključje, da je ravno v dneh pred vrhom EU-Ukrajina policija zaradi suma korupcije in finančnih mahinacij začela preiskavo, tudi hišno, pri Arsenu Avakovu, notranjem ministru v letih 2014–2021, in pri Igorju Kolomojskem, milijarderju, ki je Zelenskemu omogočil, da je leta 2019 postal predsednik (zanimivo je, da so tudi Rusi zdaj na Krimu zasegli premoženje Kolomojskega).
Pred nekaj dnevi je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo Ukrajina za vstop v EU potrebovala še nekaj desetletij. Podobno razmišljajo v irski in portugalski vladi, pri čemer ni naključje, da gre za najbolj zahodne članice EU, ki se očitno bojijo, da bi se težišče povezave premaknilo preveč na vzhod. V Nemčiji so že manj proti čimprejšnjemu članstvu Ukrajine, za katerega se zavzemajo baltske države in Poljska.
Poljska in baltske države grozijo z bojkotom OI
Predvsem vzhodne članice Evropske unije pa skupaj z Ukrajino grozijo z bojkotom olimpijskih iger v Parizu leta 2024, če se bo uveljavil predlog predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Nemca Thomasa Bacha, da se bodo pod olimpijsko zastavo iger lahko udeležili ruski in beloruski športniki, ki aktivno ne podpirajo vojne. Napovedujejo, da bo poziv podprlo trideset ali štirideset držav, tudi ZDA, čeprav so nakazale, da se ne nameravajo priključiti. Poljski minister za šport Kamil Bortniczuk je dejal, da za 10. februar načrtujejo sestanek. »Prepričan sem, da bomo dosegli sklep tridesetih ali štiridesetih ministrov za šport, tudi iz ZDA, Velike Britanije, Kanade, Avstralije in Japonske, da odločno zavračamo idejo o dovoljenju ruskim in beloruskim športnikom za sodelovanje na igrah,« je dejal.
MOK je 28. februarja 2022, štiri dni po začetku ruske agresije, pozval vse mednarodne športne zveze in organizatorje mednarodnih tekmovanj, naj ne dovolijo nastopa ruskih in beloruskih športnikov (ruski napad je potekal tudi iz Belorusije), kar se je večinoma upoštevalo. A čeprav vojna še traja, je zdaj MOK očitno spremenil svoje stališče.
