Čatež ob Savi. Sonce in rahel veter sta v Termah Čatež, kjer je Nedeljski dnevnik v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije danes pripravil športnorekreacijsko prireditev Dan nordijske hoje, pričakala več sto ljubiteljev nordijske hoje in zdravega načina življenja. V prešernem vzdušju so se, potem ko so se spoznali z osnovami nordijske hoje, najvztrajnejši ob 10. uri v spremstvu izkušenih vodnikov podali na desetkilometrsko pot na hrib Šentvid nad Čatežem. Nekaj minut za njimi se je druga skupina pohodnikov podala na ravninsko petkilometrsko pot po nasipih Save do sotočja Krke in Save pri Čatežu, medtem ko se na najkrajšo, slaba dva kilometra dolgo pot, podale predvsem družine z otroki.
»Že pred leti sem se seznanil nordijsko hojo in povsem me je prevzelo. V preteklosti sem se udeleževala tudi pohodov v okviru Nedeljskega dnevnika,« je dejala Jožica Tavčar iz Ljubljane, ki je v Čatež prišla s hčerko Kim in vnukom, devetletnim Oliverjem in sedemletno Elizabeto. »Ja, je kar težko,« je dejal Oliver, potem ko jima je babica pokazala, kako naj hodita s palicami. Najprej so se prijavili na desetkilometrsko pot, a so si nato premislili zaradi otrok in se podali na srednje dolgo pot. »Potrebujemo energijo potem še za kopanje v bazenih,« se je nasmejala gospa Jožica in se nato s svojimi najbližjimi podala na pot.
Kmalu se je na prizorišču razširil tudi vonj po picah, picopeki iz različnih picerij po državi so se namreč zagnano lotili peke. Za udeležence dogodka so bile pice na voljo brezplačno, razdelili so jih okoli 2000. Med picopeki sta največ pozornosti nedvomno vzbujala komaj desetletni mojster Brin Rekar in njegov bratranec, komaj osemletni Žan.
Odličen šport za celo telo in prijeten družabni dogodek
Tadeja Brankovič, naša nekdanja odlična biatlonka, je bila ena od treh vodnikov skupine, ki se je podala na najkrajši, dvokilometrski družinski pohod po Termah Čatež. »Nordijska hoja se vse bolj uveljavlja med ljudmi. Je pa res, da sploh zadnja leta veliko ljudi hodi s palicami, a jih bolj malo zares obvlada pravilno tehniko nordijske hoje.« Nordijska hoja torej ne pomeni zgolj hoditi s palicami, pravi. »Seveda vsak korak šteje, četudi tehnika ni čisto prava. Najpomembneje je, da se gibamo na svežem zraku. Če pa si želimo res obvladati nordijsko hojo, je pa prav, da se poučimo o pravilni tehniki in morda tiste pol ure, ki nam jih dopušča vse hitrejši tempo življenja, vadimo pravilno. In če se tehniko res pravilno izvaja, zajame kar 95 odstotkov vseh mišic v telesu. Gre za enega redkih športov, pri katerem se dejansko razgiba celotno telo.«
Poleg tega je nordijska hoja cenovno zelo dostopen šport, saj je skorajda povsem brezplačna, kupiti je treba le primerne športne copate in palice, ki pa so dostopne po ugodnih cenah. »In le še malo volje je potrebne. Primerna je za vse generacije, tudi za starejše in po različnih rehabilitacijah hrbtenice in kolen, zelo primerna je tudi za rakave bolnike. Ko sem še aktivno tekmovala, smo nordijsko hojo uporabljali celo pri najtežjih treningih, seveda smo ji dodali še tek in poskoke navkreber. Zgolj osnova pa je res dostopna dejansko vsem.«
Kot poudarja Brankovičeva, je zanjo pri nordijski hoji izjemno pomemben tudi družabni vidik. »Ko hodiš s kakšnimi prijatelji, ob tem lepo poklepetaš in hkrati narediš nekaj dobrega za svoje telo. Najboljši tempo je pogovorni. Ko ne moreš več govoriti, to pomeni, da je srčno-žilni sistem že nekoliko preobremenjen. Za vzdrževanje dobrega splošnega počutja in zdravja je torej najboljši pogovorni tempo.«
Naj picerija Slovenije peče pice v Portorožu
Potem ko so se z najdaljšega, desetkilometrskega pohoda vrnili še zadnji pohodniki, je ob 14. uri sledil še drugi del celodnevnega dogodka, to je razglasitev naj picerije Slovenije po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika in strokovne komisije iz vrst Sekcije picopekov Slovenije. Naj picerija Slovenije 2023 je Vesuvio iz Portoroža, drugo nagrado si je prislužila ljubljanska picerija Peruzza in tretjo picerija Škufca s Prevalj. Preostale nagrajene picerije so Fantom iz Slovenj Gradca, Golobček z Vranskega, Antica iz Grosuplja, Pri Pavliču iz Vinice, Gobja hiška iz Žužemberka, Jesharna iz Škofje Loke in Fuoriseria iz Izole.
»Ta nagrada je le še ena potrditev, da gremo v pravo smer,« je dejal vodja letošnje naj picerije Slovenije Jakob Gašpar Mišič. »Odprti smo komaj leto in dva meseca. Smo mlada ekipa, trudimo se, delamo. Vedno smo odprti za sodelovanje z vsemi. Vedno pravim, da je Slovenija tako majhna, da si picerije ne smemo biti konkurenca. Smo prijatelji, veseli smo drug za drugega.«
Na tekmovanju je sodelovala vsaka picerija, ki so ji bralci Nedeljskega namenili kakšen glas. Del točk je prinesla tudi strokovna žirija. Aleš Rekar, predsednik Sekcije picopekov Slovenije, in vodja akcije Zoran Triglav iz Nedeljskega dnevnika sta namreč obiskovala izbrane picerije in naključno, pod krinko, pokušala njihove pice. »Tako sva v živo preverila, ali so te pice res tisto, kar kaže število poslanih glasov njihovih strank. Kriteriji so bili kakovost sestavin, ki morajo biti vrhunske, imeti morajo dobre picopeke, picerija mora biti odprta vse dni v tednu, del ocene pa je prinesla tudi lokacija. Letos smo se namreč odločili, da bomo obiskali tudi manj znane picerije, ki jih morda naši bralci še ne poznajo, pa tam pečejo vrhunske pice. Moram reči, da slabe pice nisva jedla nikjer. Morda je bila kje kakšna, ki bi se jo dalo malenkost popraviti, da bi bila res vrhunska,« je dejal Rekar. Sekcija se trudi za promocijo dobrih picerij, spodbuja tudi k uporabi čim boljših sestavin, kajti še vedno nekateri, kot pravi, uporabljajo najcenejše sestavine. »Ampak sam pravim, da slabe pice skoraj ni več. So pa razlike med dobrimi in najboljšimi.«
Mnogi udeleženci dogodka so dan zaključili še z brezplačnim kopanjem v čateških bazenih, nekateri pa so se malo po 15. uri odpravili z brezplačnim avtobusnim prevozom proti železniški postaji in nato z vlakom proti domu. Slovenske železnice so namreč vsem udeležencem omogočile 75-odstotni popust.
