V nedeljo bodo v Črni gori parlamentarne volitve. Če je leta 2020 na njih Demokratska stranka socialistov (DPS) prvič izgubila oblast po treh desetletjih vladanja, pa po teh volitvah stranka 61-letnega Mila Đukanovića najbrž ne bo več imela največ poslancev. Kot kažejo ankete, bo za DPS in njene zaveznike, kar je tudi večji del albanske manjšine, vsega skupaj glasovalo okoli 25 odstotkov udeležencev volitev. Okoli 30 odstotkov glasov naj bi dobilo Gibanje Evropa zdaj. Vodita ga 37-letni Jakov Milatović, novi predsednik države, in 36-letni Milojko Spajić, voditelj te nove stranke, ki naj bi postal novi premier.

Na veliko podporo, ki jo ima Evropa zdaj, kaže 59 odstotkov glasov, ki jih je dobil Milatović 2. aprila v drugem krogu predsedniških volitev proti Đukanoviću. A če je voditelj DPS v prvem krogu marca dobil 35 odstotkov glasov, bo stranka v nedeljo težko prišla do 25 odstotkov. Očitno je Đukanović, ki od aprila ni več strankin predsednik in se v volilni kampanji skoraj ni pojavljal, vezal na sebe veliko volilcev – kljub svoji skorumpiranosti.

Volilna kampanja Evrope zdaj je temeljila tudi na boju proti hipoteki, ki jo ima DPS kot Đukanovićeva stranka. Kljub temu se pomlajena DPS poskuša vsiliti kot potencialni koalicijski partner Evrope zdaj. A težko je verjeti, da bosta Spajić in Milatović v želji po stabilni vladi pristala na veliko koalicijo. Vsekakor nočeta omogočiti Đukanoviću političnega vpliva iz ozadja, potem ko je 31 let problematično vladal Črni gori.

Očitki Spajiću zaradi domnevnih povezav s kraljem kriptovalut

Spajić in Milatović sta politično kariero začela leta 2020 kot ministra, prvi za finance, drugi za gospodarski razvoj, v precej prosrbski vladi Zdravka Krivokapića, s katero se je končalo Đukanovićevo obdobje. Ob razpadanju te vlade, tudi zaradi razlik v razumevanju genocida v Srebrenici, pa sta februarja 2022 ustanovila Gibanje Evropa zdaj. Oprla sta se na svoje uspešno delo v Krivokapićevi vladi, v kateri sta med drugim zvišala minimalno plačo z 220 na 450 evrov. Zdaj Spajić obljublja njeno zvišanje še na 700 evrov, minimalno pokojnino 450 evrov in povprečno plačo 1000 evrov. Vse to naj bi bilo mogoče z znižanjem javnih izdatkov in letošnjo rekordno turistično sezono. Spajić bo tudi nadaljeval prozahodno usmeritev dosedanjih vlad.

Na tretje mesto naj bi se z okoli 15 odstotki uvrstila prosrbska koalicija strank. Četrta z okoli desetimi odstotki naj bi bila sredinska koalicija premierja Dritana Abazovića in Aleksa Bečića, ki sta sodelovala s prosrbskimi strankami.

Abazović, 37-letni Albanec iz Ulcinja, je zaradi svoje politične spretnosti že več kot leto dni začasni premier, čeprav ima njegova stranka le štiri poslance. Težko pa bo z njim sodelovala Evropa zdaj, ker je v torek od črnogorskega tožilstva zahteval, da razišče povezave med Spajićem in zloglasnim pobeglim južnokorejskim »kraljem kriptovalut« Do Kvonom, ki so ga marca zaradi ponarejenih dokumentov aretirali v Podgorici (ZDA in Južna Koreja pa zahtevajo njegovo izročitev). Spajić zavrača obtožbe, da je Do Kvon financiral volilno kampanjo Evrope zdaj, in jih označuje za politično spletkarjenje. Vsekakor pa je zagovornik kriptovalut in je leta 2018 vlagal v obe Do Kvonovi kriptovaluti terraUSD in luna, ki sta maja 2022 propadli, zaradi česar je več milijonov ljudi izgubilo skupno 35 milijard evrov.