Istrsko mestece Vodnjan se lahko pohvali s številni zgradbami iz srednjega veka, ima pa tudi največjo cerkev v Istri z najvišjim, 62-metrskim zvonikom. Mesto z nekaj več kot 3500 prebivalci zaživi v poletnih mesecih, ko ga na novo odkrivajo naključni obiskovalci, veliko je tudi kolesarjev, ki si nekoč zelo bogato srednjeveško naselje izberejo za krajši postanek.
Po legendi je Vodnjan nastal po združitvi sedmih trgov, ki so bili del Pulja. Da bi se uprl neprestanim prepirom med akvilejskim patriarhom in Benetkami, se je sedem trgov te okolice (Vodnjan, Mednjan, Guran, Sveti Kirin, Mandriol, Sveti Mihovil pri Banjolah in Sveti Lovro) združilo v eno mesto, današnji Vodnjan. V zapisih se pojavlja že od leta 932, ko naj bi prebivalci v zameno za zaščito beneškemu dožu Petru Candianu IV. darovali amfore vina.
Med sprehodom skozi mesto boste naleteli na čudovito arhitekturo in kar nekaj cerkva s trgi. Med pomembnimi je zagotovo Župni trg pred baročno cerkvijo sv. Blaža s tremi vzidanimi romanskimi reliefi in zvonikom, ki stoji ločeno od cerkve. S površino nekaj več kot 56 krat dobrih 31 metrov velja za največjo v Istri, prav tako pa za najvišjega v Istri velja 62-metrski zvonik. Posebnost cerkve so tudi mumificirana telesa nekaterih svetnikov, med drugim sv. Leona, sv. Giovannija Olinija, ter deli teles sv. Sebastiana in sv. Barbare. Skupno je v vodnjanski cerkvi ohranjenih in dokumentiranih 370 relikvij oziroma ostankov okoli 250 svetnikov.
Sprehod s pomočjo AR-tehnologije
Vodnjan s pomočjo AR-tehnologije obiskovalcem med drugim omogoča ogled gradu, ki ga ni več, lahko pa nastane pred vami, če uporabite pametni telefon ali tablico. Na prostranem vodnjanskem glavnem trgu, posejanem s slavnimi palačami, je nekoč stal grad, ki je dominiral mestu. Ta kamniti srednjeveški mastodont je bil zgrajen okoli leta 1300 in je bil obdan z jarkom z dvižnim mostom. Dva stolpa gradu sta nadzirala pristope s severne in južne strani, utrdbo pa so obdajale javne zgradbe – skladišče ječmena, mestna loža, arhiv in rektorat ter žitno skladišče. Grad je bil leta 1808 v času Napoleonove uprave v Istri porušen po ukazu Giovannija Andree Dalla Zone, da bi se sprostilo osrednje mestno območje.
Sodoben mestni trg, kot ga vidimo danes, je nastal tik po rušitvi gradu. Po tlorisu ostankov gradu je znano, da je šlo za velik kompleks v obliki podolgovatega trapezastega tlorisa, ki je imel stolp in prostorne dvonadstropne palače. Tloris nekdanje cisterne in gradu na današnjem trgu je označen z belimi kamnitimi ploščami. Nekoč je bil največji grad na tem območju, vanj pa so se v času vojn med privrženci oglejskega patriarha in Benečani zatekli prebivalci bližnjih mest. Okoli gradu se je razvilo istrsko mesto, osredotočeno na trgovino. In še vedno lahko doživite vzdušje srednjeveškega mesta v labirintu njegovih ozkih vijugastih ulic, tesno povezanih hiš s skritimi dvorišči in obokanimi prehodi. Zahvaljujoč digitalni tehnologiji in kreativnim rešitvam Turistične skupnosti Vodnjan je dovolj, da prižgete mobilni telefon, si naložite QR-kodo ali odprete aplikacijo TaleUp in v kratkem se boste znašli v gradu in v času srednjeveškega Vodnjana.
Če se po ogledu glavnega trga in gradu, ki ga ni več, odpravite proti najožji ulici v mestu – kamor vas popelje aplikacija z zemljevidom mesta –, imate priložnost doživeti pravi čar starega Vodnjana. Aplikacija vam bo pokazala zanimivosti iz prvega vodnjanskega stripa, med drugim žandarja, ki po najožji ulici lovi tatu. Vaš virtualni sprehod bodo obogatili Vodnjančani iz nekih minulih časov – navadni ljudje s svojimi zgodbami in anekdotami. S pomočjo QR-kod boste spoznali tudi tri znane Vodnjančane: Erminija Vojvodo, čevljarja in modnega oblikovalca visoke mode tistega časa, čigar skice in modele najdete v najpomembnejših evropskih modnih revijah, ki so izhajale v Parizu, Londonu, na Dunaju in v Milanu, skladatelja Antonia Smareglia ter industrialca in ustanovitelja tamkajšnjega elektrodistribucijskega podjetja Pietra Marchesija.
