Največji vpliv na inflacijo so znova imele višje cene hrane. Hrana se je podražila za 14,7 odstotka (aprila na letni ravni za 15,6 odstotka) in je k letni inflaciji prispevala 2,3 odstotne točke. Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor, in sicer za 45,9 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad (Surs).
Za 7,7 odstotka višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke so dodale podražitve električne energije (za 24 odstotkov) ter izdelkov in storitev za stanovanje (za 8,9 odstotka). Po 0,6 odstotne točke vpliva so imele višje cene v skupinah zdravstvo (za 10,6 odstotka), restavracije in hoteli (za 8,8 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 7,8 odstotka).
Po drugi strani so pocenitve tekočih goriv (za 24,4 odstotka), dizelskega goriva (za 14,6 odstotka) in bencina (za 10,2 odstotka) inflacijo skupaj ublažile za 0,9 odstotne točke.
Cene blaga so se v zadnjem letu v povprečju dvignile za 8,4 odstotka, cene storitev pa za 8,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za deset odstotkov, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 4,9 odstotka.
Podražitev tobaka in počitniških paketov
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se maja cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 odstotka, Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve tobaka (za 4,5 odstotka), višje cene počitniških paketov (za 4,2 odstotka) in hrane (za 1,1 odstotka). Vsaka od teh skupin je inflacijo zvišala za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve toplotne energije (za 8,4 odstotka), zbiranja odpadkov (5,2 odstotka), oblačil (za 1,9 odstotka) in gostinskih storitev (za 1,1 odstotka) ter višje cene v zdravstvu (za 0,9 odstotka). V zadnjem mesecu opaznejših pocenitev ni bilo.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja 8,1-odstotna (maja lani 8,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 odstotka, cene blaga pa za 7,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,7 odstotka, poltrajno blago za 5,6 odstotka in trajno blago za 3,5 odstotka.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 7-odstotna (mesec prej 6,9-odstotna), v državah članicah EU pa 8,1-odstotna (mesec prej 8,3-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (24,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,2 odstotka.
V zadnjem letu se je najbolj podražil sladkor
Podrobnejši podatki o podražitvah, najnovejši so sicer za prejšnji mesec, kažejo, da se je med lanskim in letošnjim aprilom med prehrambnimi izdelki najbolj podražil sladkor (za kar 55,4 odstotka). Cene sveže posnetega mleka so se zvišale za 29,6 odstotka, riž je bil dražji za 29 odstotkov, krompir za 27,7 odstotka, sir in skuta za 25,1 odstotka, sveže ali ohlajene ribe za 25 odstotkov, jajca za 23,9 odstotka, oljčno olje za 22,9 odstotka, konzervirano sadje in sadni izdleki za 22,2 odstotka, omake in začimbe za 20,3 odstotka. Sadni in zelenjavni sokovi so se podražili za 23,6 odstotka, mineralna ali izvirska voda pa za 22,6 odstotka.
Še posebej močno so se v zadnjem letu podražila trda goriva (za 49,8 odstotka), potniški zračni prevoz (za 39,5 odstotka) in električna energija (za 33,5 odstotka). Najemnine za stanovanja so se zvišale za 12,7 odstotka, materiali za vzdrževanje in popravilo stanovanj za 13,9 odstotka, pohištvo in stanovanjska oprema za 12,6 odstotka, grelne in klimatske naprave za 10,8 odstotka, potrošni material za gospodinjstva za 16,9 odstotka, izdelki za vrtnerjenje za 10,9 odstotka, dostop do interneta za 12,5 odstotka, oskrba z vodo za 16,5 odstotka, Storitve električarjev so bile dražje za 16,9 odstotka, pleskarske storitve pa za 12,9 odstotka.
Cene gostinskih storitev višje za 11,3 odstotka
Vzdrževanje in popravilo osebnih vozil se je podražilo za 10,2 odstotkov, pnevmatike za 14 odstotkov, Učne ure vožnje, preskusi, dovoljenja in tehnični pregledi so bili dražji za 17,4 odstotka, zavarovanje motornih vozil za 16,8 odstotka. Cene oblačil so bile višje za 7,1 odstotka, cene obutev pa za 11,4 odstotka, Bolnišnične storitve so dražje za 17,4 odstotka, zunajbolnišnične zdravstvene storitve za 11,4 odstotka, zobozdravstvene storitve za 14 odstotkov. Izdelki za osebno higieno in dobro počutje, ezoterični izdelki in izdelki za lepotno nego so se podražili 11,1 odstotka, izdelki za male živali za 15,4 odstotka.
Cene gostinskih storitev so bile višje za 11,3 odstotka, cene storitev hitre prehrane in hrane za sabo pa celo za 20,9 odstotka, Rekreacijske in športne storitve so dražje za 13,6 odstotka, oprema za šport za 10,2 odstotka, počitniški paketi za tujino za 10,1 odstotka. Cene časopisov so se dvignile za 13,4 odstotka, izdelki iz papirja so dražji za 16,8 odstotka, pisalne potrebščine za 10,3 odstotka, izobraževalni učbeniki pa za 9,7 odstotka,
Od leta 2015 so se sicer cene v Sloveniji zvišale za 24,7 odstotka. Najbolj so v tem času porasle cene hrane in brezalkoholnih pijač (za kar 41,7 odstotka), sledita skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kjer so cene porasle za 37,9 odstotka, in skupina restavracije in hoteli (za 34,2 odstotka). V zadnjih osmih letih so se najmanj dvignile cene komunikacij (za 3,6 odstotka) ter oblačil in obutve (za 12 odstotkov).
Inflacija se bo postopoma umirjala, a letos še ostala visoka
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v svoji marca objavljeni pomladanski napovedi zapisal, da se bo letos inflacija postopno umirjala, a bo v povprečju ostala razmeroma visoka. Po njihovi oceni bo inflacija konec leta 5,1-odstotna, v povprečju leta pa, predvsem zaradi visoke ravni na začetku leta, 7,1-odstotna. Za prihodnje leto pričakujejo, da se bo inflacija ob odsotnosti zunanjih šokov še naprej umirjala in naj bi ob podpori ukrepov denarne politike do konca leta padla pod tri odstotke.
Kot napovedujejo, bodo letos na inflacijo vplivale predvsem višje cene storitev, razmeroma visok naj bi bil tudi prispevek cen hrane, pri čemer pa pričakujejo njihovo postopno nižjo rast. Prispevek cen energentov naj bi bil letos v odsotnosti šokov manjši, prav tako naj bi se ob stabilnejših razmerah na trgih surovin, nadaljnjem zmanjševanju težav v dobavnih verigah in nižji rasti trošenja.postopoma umirjala tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga. Tveganja za višjo inflacijo so po navedbah Umar povezana z vremenskimi razmerami in razmerami na trgu dela ter trdovratnejšo rastjo cen storitev.
