Kljub temu, da je mineval v znamenju pričakovanj, kaj bo povedal šef ameriške centralne banke po zasedanju Feda, je april hkrati tudi mesec, ko podjetja začnejo objavljati poslovne rezultate za prvo četrtletje in, za vlagatelje morda še bolj pomembno, kakšna je njihova napoved konca leta. Tokratni poslovni rezultati (dobri dve tretjini podjetij je rezultate že objavilo) so bili spodbudni, saj so tako v ZDA kot predvsem v Evropi krepko presegli pričakovanja analitikov. Prvi razlog je seveda v tem, da so bili analitiki s svojimi napovedmi dokaj pesimistični v pričakovanju ohlajanja gospodarstva v letošnjem letu, kar naj bi bilo predvsem posledica povišane inflacije in višjih obrestnih mer. Drugi razlog pa je v tem, da je podjetjem uspelo uspešno »krmariti« v bolj zahtevnem makroekonomskem okolju, kar je predvsem posledica rekordno nizke brezposelnosti in sposobnosti potrošnikov, da višje cene še ne vplivajo negativno na sentiment potrošnika. Pri čemer sta v ozadju dva glavna razloga, in sicer višje plače in še vedno rekordno visoki prihranki. V preseganju pričakovanj so tokrat najbolj presenetila evropska podjetja, ki so po podatkih Bloomberga v povprečju presegla pričakovanja analitikov za 29 odstotkov in ob tem dosegla rast dobičkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 19 odstotkov. Ameriška podjetja so sicer na letni ravni dosegla 3-odstotno negativno rast, vendar so kljub temu presegla pričakovanja za 6,6 odstotka. Spodbudna še naprej ostaja smer gibanja inflacije, ki se počasi znižuje. V ZDA se znižuje že vse od lanskega junija in trenutno ameriške obrestne mere že presegajo raven inflacije na letni ravni, kar je bil tudi eden glavnih ciljev ameriške centralne banke. Evropska inflacija se giblje z nekajmesečnim zamikom za ameriško, a je tudi na stari celini trend od lanskega oktobra obrnjen navzdol. To še ne pomeni, da so inflacijska pričakovanja že povsem pod nadzorom, a zaenkrat večina podatkov kaže na dolgoročno umirjanje in počasno normalizacijo.
Tako ameriški FED kot evropska ECB sta na majskih zasedanjih za 0,25 odstotne točke povišala obrestno mero. Ameriška je trenutno pri 5,25 odstotka, evropska pa pri 3,25 odstotka. Ameriška centralna banka je namignila, da so trenutni nivoji po vsej verjetnosti zadostni za dolgoročno zajezitev inflacije in da bodo v bližnji prihodnosti pri svojih odločitvah fleksibilni. Na drugi strani je evropska centralna banka napovedala še nekaj dvigov, kar pa je bilo povsem v skladu s pričakovanji. Na delniških trgih razvitih trgov je počasi že opaziti formiranje dolgoročnega bikovskega trenda, ki ima dokaj trdno podporo tako v tehničnem smislu dolgoročnih povprečij, kakor tudi s strani temeljnega vrednotenja kot posledica boljših poslovnih rezultatov od pričakovanj. Na obvezniških trgih se počasi že formira zgornji nivo zahtevanih donosnosti, kar za dolgoročnega vlagatelja pomeni, da lahko v nasprotju s preteklim letom že pričakuje pozitivne donose, ki bodo s pričakovanim postopnim zniževanjem inflacije postajali čedalje bolj atraktivni.
