Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je povedal, da je protestni shod del stavke v visokem šolstvu, danes so prekinili delo na vseh treh javnih univerzah in se zbrali tudi na stavkovnih shodih, tudi na posameznih fakultetah in akademijah.
Že lani so zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Stavkovna pogajanja od lanske jeseni po navedbah Kovačiča niso prinesla rešitev, ker vlada po njegovem zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve.
Če bi vlada spoštovala zakon o stavki, bi se že morali pogajati, pa ni bilo doslej nobenega vsebinskega odziva. »Govorili so, da je treba počakati na predlog odprave nesorazmerij, ki smo ga prejeli v ponedeljek,« je spomnil in dodal, da predlog ni ustrezen. »Zahtevamo, da vlada resno vzame plačne krivice, ki ostajajo v visokem šolstvu in da neha podcenjevati naše delo, predvsem gre za vstopna akademska delovna mesta in delovna mesta skupine J,« je dejal Kovačič. To, kar jim je vlada poslala kot predlog odprave plačnih nesorazmerij v celotnem javnem sektorju, je po njegovem mnenju nesramno in žaljivo.
»Vlada je ponudila nekaj, kar povečuje plačni razpon med visokošolskimi učitelji in drugimi sodelavci, čeprav bi to morala zmanjšati, skupini J, ki jo predstavlja podporno osebje, pa ne ponuja tako rekoč ničesar,« je pojasnil. Po vsem tem sklepa, da verjetno tudi resorno ministrstvo nima mandata za kakršenkoli vsebinski dogovor.
Glavni tajnik sindikata Marko Marinčič je ob tem opozoril na novelo zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki pripravlja tudi nov visokošolski zakon. Iz obojega sledi, da bi se lahko univerze spremenile v korporacije in da fakultet ne bi več vodili izvoljeni dekani, temveč tudi nastavljeni direktorji, je dejal. To je za akademsko skupnost po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo, saj posega v volilno pravico in vodi v rušenje doseženih standardov akademske demokracije. Predsednik sindikata ljubljanske univerze Aljaž Gaber pa je na shodu opozoril na težave podplačanih mladih raziskovalcev.
Protestniki so se nato napotili pred stavbo vlade, kjer vlado pozvali k spoštovanju univerze. V sindikatu so sicer odločeni, da bodo nadaljevali stavko, dokler vlada »univerz ne vzame resno«. V tem smislu je Kovačič napovedal možnost stopnjevanja z novimi oblikami, ki »morda ne bodo zgolj akademske«.
Podporo visokošolskemu sindikatu in stavkajočim v visokem šolstvu so izrazile tudi Obalne sindikalne organizacije - KS 90. Nadaljevanje stavke bo že 13. in 14. junija.
Na mariborski univerzi stavkala večina zaposlenih
Na mariborski univerzi je danes stavkala večina zaposlenih na fakultetah, v knjižnici, študentskih domovih in rektoratu, izjemoma so izvedli le nekatere izpite in klinične vaje, ki jih ni bilo mogoče odpovedati, je ob stavki Visokošolskega sindikata Slovenije na vseh treh javnih univerzah povedal predsednik sindikata v Mariboru Andrej Vogrin.
Predsednik sindikata Andrej Vogrin se je ob tem zahvalil študentom, ki razumejo njihov položaj in razloge, da danes niso mogli priti na predavanja in vaje, vsem zaposlenim, ki podpirajo stavko, pa tudi rektorju univerze Zdravku Kačiču, ki jim je izrazil podporo in jim omogočil, da stavka poteka tako, kot mora potekati.
Kot je povedala generalna sekretarka sindikata zaposlenih na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič, stavkajo, ker imajo dovolj ignorance vlade in dejstva, da je ob tem, da so na referendumu izglasovali posebno ministrstvo za visoko šolstvo, zdaj njihov položaj še slabši. Imamo občutek, da ministra pravzaprav ni, je dejala.
Po lanski marčevski prvi samostojni stavki v visokem šolstvu so potekala pogajanja, na katerih so po njenih besedah doživljali neresnost, izmikanja in požrte obljube, zato jim ni preostalo nič drugega, kot da s stavko nadaljujejo. Poudarila je, da se zavzemajo za vse poklicne skupine znotraj visokega šolstva, saj so sindikat dejavnosti in jim niso pomembni samo pedagoški delavci in raziskovalci, pač pa tudi ostali strokovni in tehnični sodelavci, lektorji, bibliotekarji in drugi, ki omogočajo, da se na univerzi razvija znanje.
Glavna stavkovna zahteva je usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo
Njihova prva stavkovna zahteva je usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo, saj trenutno, tako kot ostali državljani, dnevno občutijo draginjo ob obiskih trgovin in plačevanju položnic. Prav tako zahtevajo odpravo anomalij in krivic, ki so jih bili zaposleni v visokem šolstvu deležni dolga leta, pa za njihovo odpravo na vladni strani še vedno ni posluha.
»Univerza ni podjetje, pač pa skupnost profesorjev, študentov in ostalih zaposlenih, zato protestiramo proti nekaterim mehanizmom, ki jih skušajo uveljaviti, in izhajajo iz logike korporativnega upravljanja,« je dodala Javornik Krečičeva. V sindikatu še dodajajo, da je žogica zdaj pri ministru, ki naj pokaže, ali so sploh še potrebni in je znanje v naši družbi še cenjeno, ali pa smo pristali na logiko izobraževanja profilov za delo v tujini.
Predsednik sindikata Vogrin je še povedal, da ne pristajajo na pogajanja brez kakršnihkoli rokov, do katerih bi morali biti dogovori izpolnjeni. Ob tem sicer razume, da ima vlada težave, saj je sredi ustvarjanja nove plačne lestvice, a nasprotujejo temu, da bi se pogovarjali o letih 2025 ali 2027. »Mislim, da stvari niso tako daleč od tega, da se ne bi dalo dogovoriti, a kot kaže, so zdaj vseeno še prevelik problem,« je dejal Vogrin in napovedal, da bodo stavko v primeru neposluha nadaljevali 13. in 14. junija, če bo to potrebno pa tudi z jesenskim začetkom novega študijskega leta.
Visokošolski sindikat Slovenije danes stavka na vseh treh javnih univerzah. Osrednji shod je bil dopoldne na ljubljanski filozofski fakulteti, na Univerzi na Primorskem pa so se stavkajoči opoldne zbrali pred stavbo rektorata na Titovem trgu v Kopru.
