Požara in poplav se bojimo kot hudič križa. Kaj se dogaja, ko reke prestopijo bregove, so pred kratkim izkusili številni Slovenci, ki so iz svojih hiš reševali, kar se je rešiti dalo. In če do poplav praviloma pride, ko je vreme slabo, je požar povezan s sušnim obdobjem. A ne vedno. Lahko na primer zajame tudi naš jekleni konjiček. Da z ognjem ni šale, se dobro zavedajo tudi gasilci, veliko redkeje pa ga na lastni kožijo občutimo vozniki, saj avto ognjeni zublji zajamejo res poredkoma. Tisti, ki se jim je to že primerilo, vedo povedati, da jih je ogenj presenetil, za nameček pa niso imeli opreme, s katero bi se z ognjem spopadli. Ročni gasilni aparat namreč ni del obvezne opreme osebnega avtomobila, pa tudi, če bi bil, večina voznikov in sopotnikov z njim ne zna ravnati, čeprav bi načeloma morala. Zaposleni namreč vsakih nekaj let opravimo usposabljanje na temo varstva pri delu, katerega del je tudi požarno varstvo.

»Najpogostejši vzroki za požar v avtu so napake na električni napeljavi, dotrajani vodi ali tesnila, zaradi česar bi gorivo lahko prišlo na vročo površino motorja, pogosto pa tudi splet nesrečnih okoliščin ob hujši prometni nesreči, ko izteklo gorivo pride v stik z iskro. Zato je najboljša preventiva redno in strokovno servisiranje in vzdrževanje vozila, da je to vseskozi v brezhibnem tehničnem stanju. Gasilni aparat je v avtu vsekakor priporočljiv, saj se veliko požarov začne z majhnim plamenom, ki ga je enostavno pogasiti, če reagiramo takoj. Vendar pa menimo, da dokler ne bo zakonsko obvezen, ga v veliki večini vozil ne bomo našli,« pravi Rok Istenič iz podjetja GA Adriatic, ki na slovenskem trgu zastopa znamke Renault, Dacia, Nissan in Alpine.

Ročni gasilnik pri avtomobilih ni del obvezne opreme

Ročni gasilnik je del obvezne opreme le pri tovornih vozilih, težjih od 3,5 tone, in kombiniranih vozilih. Čeprav jih zakonodaja pri osebnih vozilih ne zahteva, pa ga stroka močno priporoča, saj je gašenje relativno enostavno, cena dvokilogramskega gasilnega aparata pa je ugodnih 30 evrov. Na vsakem aparatu so tudi enostavna navodila za uporabo v nekaj korakih. Vedno je namreč smiselno, da si prizadevamo začetni požar pogasiti sami. Dostikrat do prihoda gasilcev namreč mine več kot sedem minut, ko se požar že močno razvije, še tako majhen gasilni aparat pa nam lahko pogosto reši avto. Majhen požar lahko pogasimo s kozarcem vode, velikega pa... Zato ne čudi, da gasilci, ko priskočijo na pomoč, zvečine ugotovijo, da se je s požarom že nekdo spoprijel. »Gasilci potrebujemo do lokacije intervencije pri prometnih nesrečah kar nekaj časa. Zato so v večini primerov voznik in potniki že zunaj vozila. Naša praksa kaže, da običajno prvi pristopijo k gašenju z ročnimi gasilniki mimo vozeči vozniki ali sopotniki, ki so se ustavili, da pomagajo in imajo seveda gasilnik v svojem vozilu. Čas trajanja vožnje od prejema klica do prihoda na lokacijo je odvisen od oddaljenosti gasilske enote, trenutnih vremenskih razmer in ure nastanka prometne nesreče. Požari so pogostejši pri starejših vozilih, po naših izkušnjah pa lahko trdimo, da do požara pogosto pride zaradi nestrokovnih popravil vozila, predvsem pri električni inštalaciji,« nam je pojasnil Iztok Zajc, vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana.

Ker je najpogostejši požar v motornem delu vozila, je potrebno biti pozoren na povišano temperaturo motornega pokrova. Zato priporočajo, da voznik ali sopotnik najprej z ročico v vozilu sprosti pokrov motorja, nato pa previdno in z rokavicami ali kakšnim drugim primernim kosom blaga privzdigne pokrov motorja le toliko, da je mogoče usmeriti tekočino iz gasilnika v motorni prostor in pri tem počasi dvigovati pokrov motorja. Seveda morata pri tem sodelovati dva.

V primeru trka se praviloma prekine dovod goriva

Če pride do prometne nezgode, je nujno, da odklopimo akumulator. Napeljava, ki je pod električno napetostjo, hitro povzroči požar. To se je v praksi že večkrat zgodilo, celo dve uri po prometni nesreči, ko se je avto pri nalaganju na avtovleko vnel. So pa sodobna vozila danes zasnovana tako, da se v primeru trka prekine dovod goriva in električnega napajanja sistema dovoda goriva, s čemer se prepreči možnost požara. Same posode za gorivo so narejene iz trpežnih materialov, ki vzdržijo in presenejo velike sile, ki se sproščajo ob trku. V primeru, da pride do močne poškodbe in iztekanja goriva, do vžiga goriva brez zunanjega dodajanja iskre načeloma na pride.

»Moje mnenje je, da je treba razlikovati med požari in tem, ko se z našega vozila pokadi ali kadi. Kadar govorimo o požaru, je vedno, kot pri vsaki nesreči, treba poskrbeti za lastno varnost in šele nato poskušati sanirati nastalo škodo. Ali imamo v vozilu gasilni aparat oziroma ali znamo z njim rokovati, je drugo vprašanje. Velikokrat pride do napake na napeljavi, in takrat je možno glede na to, da je v vozilu veliko zelo vnetljivih predmetov, da pride do vnetja. Je pa treba poudariti, da so vsa moderna vozila opremljena z varnostnim ventilom, ki takoj ob zaznavi nesreče, pri nekaterih tudi pri vrtenju vozila, zaprejo dovod goriva in tako minimalizirajo možnost požara. Ampak kot sem rekel že na začetku, je tega izredno malo,« pravi Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje.

V različnih hollywoodskih filmih pogosto vidimo, kako avto eksplodira, a Zajc pravi, da v realnem življenju do tovrstnih ekspozij praktično ne prihaja. So pa zato vse večji izziv gašenja avtomobilov na alternativne pogone. Gasilci so soočeni s kompleksno nalogo, predvsem zato, ker proizvajalci nimajo enotno urejene izvedbe električnih in plinskih instalacij. »Pri požarih električnih vozil je taktika pristopa k gašenju drugačna, saj pri tem nastajajo drugačne nevarnost za gasilce kot pri vozilih z motorji z notranjim izgorevanjem. Predvsem potrebujemo velike količine gasilnega sredstva. Še večja pa je nevarnost, če električno vozilo zagori v objektu,« še pojasnjuje Zajc. In še napotek: če opazimo dim ali vonj po zažganem, moramo avto ustaviti, če gori pod motornim pokrovom, pa pokrov dvigniti. To pa je brez posebne varovalne opreme pogosto težko, saj se lahko opečemo, ko pokrov dvignemo in plamen udari v nas.