Za vložitev zahteve se je zagovornik načela enakosti odločil zato, ker pristojno ministrstvo ni upoštevalo priporočila, naj diskriminacijo odpravi, zakon pa še naprej povzroča očitno diskriminatorne učinke, so pri zagovorniku zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Zagovornik načela enakosti je v začetku leta 2021 ocenil, da je zakon o osebni asistenci, sprejet leta 2018, diskriminatoren. Oceno je opravil na podlagi prijave osebe, ki ji je bila samo zaradi njene starosti zavrnjena pravica do pridobitve osebne asistence.
Zakonski pogoj za upravičenost do osebne asistence je med drugim tudi, da morajo biti osebe z invalidnostmi, ki to storitev želijo, ob zaprosilu zanjo stare med 18 in 65 let. Predlagateljica ocene diskriminatornosti pa je za osebno asistenco zaprosila nekaj mesecev po dopolnjeni starosti 65 let.
Kot so navedli pri zagovorniku načela enakosti, zagovornik v postopku ocene ni našel nobenega tehtnega razloga za to, da se pravica do osebne asistence določeni starostni skupini ljudi z invalidnostmi odreče samo na podlagi starosti.
Ugotovil je tudi, da za starejše od 65 let ni storitev, ki bi bile primerljive osebni asistenci. Čeprav lahko te osebe z invalidnostmi koristijo institut družinskega pomočnika ali pomoč družini na domu, so te oblike pomoči v primerjavi z osebno asistenco slabše dosegljive, manj obsežne in dražje za uporabnika.
Ob pripravi ocene, da je ureditev iz zakona o osebni asistenci diskriminatorna na podlagi starosti, je zagovornik ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj zaznano diskriminatorno obravnavo odpravi že s spremembo zakona, ki jo je ministrstvo pripravljalo ravno v času zagovornikove ocene. Ministrstvo priporočila ni upoštevalo in je tudi v prenovljenem zakonu, uveljavljenem novembra 2021, ureditev ostala enaka.
Zagovornik načela enakosti je nato februarja letos prejel nov predlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti zakona, v katerem je predlagateljica navedla primer dveh enako hudo bolnih oseb, ki potrebujeta primerljive asistenčne storitve, a sta samo zaradi starostne razlike med njima deležna različnih oblik pomoči. Bolniku, ki je mlajši od 65 let, pripada 24-urna osebna asistenca, starejšemu od 65 let pa samo dodatek za pomoč in postrežbo.
Zagovornik je v zahtevi za oceno ustavnosti ustavnemu sodišču predlagal, naj v primeru, ko bi ocenilo, da je zakon neskladen z ustavo, DZ naloži spremembo zakona, predlagal pa je tudi, da do odprave neskladja starostne omejitve ne veljajo.
Prav danes pa Sindikat osebnih asistentov organizira stavko, s katero opozarja na vse slabše pogoje dela zaposlenih v tej dejavnosti. Ti zahtevajo zadostno financiranje dejavnosti, sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnost osebne asistence ter sprejetje standardov in normativov dejavnosti.
