Čeprav je Huawei s serijo mobilnkov p osredotočen zlasti na področje fotografije, to ne pomeni, da je napravo zanemaril na področju dizajna. Telefon kljubuje trenutni modni muhi ploščatega dizajna, ohranja ukrivljenost zaslona ob straneh ter dodaja malenkost ukrivljenosti ob koncu čela in brade. Zaobljene so tudi vse stranice in koti, kar je izredno udobno. Brez ostrih kotov, ki bi se silili v dlan. Zelo zanimiv pristop je podjetje izbralo tudi pri hrbtišču. Ta je lahko v dveh barvah. Nekoliko bolj umirjena je črna različica z učinkom brusilnega papirja, vpadljivejša pa je bela, ki smo jo imeli na testu. Vzorec naj bi nastal z nanosom nekakšnega prahu pod steklom hrbtišča, posledično pa naj bi se razlikoval od naprave do naprave. Ob primerjavi testnega primerka s fotografijami drugih naprav lahko to potrdimo. Sam vzorec sicer spominja na prerez kakšnega minerala. Hrbtišče je tudi zelo prijetno na otip, zlasti pa ne lovi prstnih odtisov.
Zaslon OLED ima diagonalo 16,9 centimetra (6,67 palca) in ločljivost 270x1220 oziroma gostoto 444 pik na palec (ppi). To je solidna vrednost, čeprav ni najvišja v tem cenovnem razredu. Se pa mobilnik lahko pohvali z dinamičnim osveževanjem zaslona, ki omogoča razpon od enega do 120 hercev (Hz). Vse skupaj ščiti Huaweijevo steklo kunlun glass. Domnevno zelo trpežno. Sami težav z njim še nismo zaznali. Odpornost proti vodi in prahu nosi oznako IP68, kar pomeni do pol ure na globini 1,5 metra. Barve na zaslonu so lepe, izkušnja podrsavanja pa gladka. Tudi sicer med uporabo ni nobenih slabosti. V Sloveniji bo naprodaj različica z 8 GB delovnega spomina in 256 GB prostora za shranjevanje. Tak model smo imeli tudi na testu. Baterija s kapaciteto 4815 miliamperskih ur (mAh) se lahko žično polni 88-vatno in brezžično 55-vatno. Pri žičnem polnjenju to pomeni skoraj 90 odstotkov v 30 minutah. Pri tem je 88-vatni polnilec tudi priložen v škatli. Ima dva vhoda, za USB-C in USB-A. Ker pa sta si preblizu, z običajnimi kabli hkratno polnjenje dveh naprav ne bo šlo.
Zelo naravne barve fotografij in klasični kompromisi
Nima pa telefon najnovejšega procesorja. Mobilnik namreč poganja nadgrajena različica lanskega premijskega androidnega procesorja snapdragon 8+ gen 1. Huawei pri izbiri verjetno niti ni imel veliko drugih opcij. Zaradi ameriških sankcij v mobilnike ne smejo dodajati modemov za omrežja 5G. Ker letošnjega Qualcommovega premijskega snapdragona z modemom zgolj za 4G ni, so morali vzeti lansko različico. Razlika med procesorjema se sodeč po testih giblje nekje med 5 do 10 odstotkov zmogljivosti, odvisno od področja, a je lanski v resnici še vedno dovolj zmogljiv za vse, kar lahko najdete v trgovini z aplikacijami.
Ko ravno omenjamo aplikacije, je na mestu opozorilo, da telefon še naprej ne podpira Googlovih storitev. Gre za težavo, ki se očitno (vsaj še zelo dolgo) ne bo poslovila. V Huaweijev zagovor pa je podjetje že pred časom večinoma odpravilo glavne težave na tem področju. Zlasti od vključitve slovenskih bančnih aplikacij. Stvar smo preverili tudi v praksi in naše bližnje uporabili kot poskusne zajčke. Manj vešči niso niti opazili, da bi jim kaj manjkalo, bolj vešči pa so se znašli. Denimo z aplikacijo gspace, ki simulira polno Googlovo okolje na mobilniku in omogoča uporabo večine aplikacij, kot bi imeli mobilnik s polno Googlovo podporo. Tudi ko nismo povezani na splet. Ima pa omenjena aplikacija hibo, saj nihče uradno ne zna povedati, kdo jo je izdelal. Zaradi tega je ne moremo uradno priporočati, saj nevarnost za zlorabo vselej obstaja, četudi na uradni spletni strani aplikacije ekipa trdi, da aplikacija od uporabnika ne pobira nobenih podatkov. Če jo že uporabljate, je smotrno zanjo narediti ločen Googlov račun, v katerem nimate shranjenih podatkov plačilnih kartic. Pametneje je tudi, da jih ne vpisujete niti v aplikacijah, ki jih poganjate v gspace okolju. Za vsak primer.
Sklop kamer sestavljajo štirje objektivi. Prednja kamera, ki sedi sredi čela, ima ločljivost 13 milijonov pik (MP). Na hrbtni strani pa kraljuje glavna kamera z ločljivostjo 48 MP. No, njena glavna posebnost je nastavljiva zaslonka, ki obsega deset korakov od f/1,4 do f/4,0. Ta sprememba koristi pri ostrenju oziroma zameglitvi ozadja pri fotografijah, hkrati pa omogoča zajem manj svetlobe, ko ta ni potrebna. Glavni kameri dela družbo še teleobjektiv z ločljivostjo 48 MP in 3,5-kratno optično povečavo. Ultraširokokotna kamera ima ločljivost 13 MP in je bolj »za zraven«.
Fotografije glavne kamere ujamejo veliko podrobnosti tudi v težavnih pogojih, barve pa so zelo naravne. Z ultraširokokotno kamero so nekoliko svetlejše, a v skladu z običajno prakso premorejo dosti manj podrobnosti. Tega ne poskuša zakriti z likanjem, tako da lahko na trenutke kaj ob povečavi izpade zrnavo. Fotografije s teleobjektivom so zelo lepe in zelo uporabne. Odlično se s sebki odreže tudi prednja kamera. Ponoči je ultraširokokotna kamera zelo zamazana in šumeča, čeprav svetla. Glavna in teleobjektiv pa se odrežeta solidno. Ni ravno presežka podrobnosti, so pa barve dobre in dinamične.
Mobilnik p60 pro je zanimiva naprava, z lepim dizajnom ter premijsko ceno okoli 1200 evrov. Žal pa tudi s kompromisi.
