Letošnji V-F-X bo v Projektni sobi SCCA odprla razstava Analogne difrakcije #1, večletni umetniško-raziskovalni projekt vizualne umetnice Neže Knez, ki s kinetično instalacijo predelanega filmskega projektorja intervenira razstavni prostor, poseben poudarek pa namenja eksperimentiranju z materialnostjo analognih mehanizmov in organskih postopkov, ki s filmskega traku izvabljajo podobe, svetlobo in zvok. Tej se bo še isti dan v muzejskih prostorih Slovenske kinoteke pridružilo odprtje multimedijske instalacije Potovanje v vesoljezavesti multimedijskih umetnikov RAJ X TOTa in Antonia Giacomina, ki bo obiskovalce z VR-očali in možganskimi senzorji popeljala v glasbeno 3D-zgodbo ter z naglavnimi senzorji obenem odčitavala signale naših možganskih valovnih frekvenc, spotoma prevajanih v grafično podobo.
Avtorica v fokusu bo tokrat avstrijska eksperimentalna animatorka Gudrun Krebitz, ki skozi drzne in v naraciji pogosto osebnoizpovedne risbe, kolaže in digitalne filmske posnetke dokumentira svoje življenje. Od potovanj skozi neznane vodne svetove, pokopališča, sanje in želje do potopa v vizualno igro vode in ognja, ki se razliva v meditacijo o strahu, osamljenosti in moči domišljije, njen filmski opus ustvarja samosvoj vizualni kozmos, ki v mešanici fikcije in dokumentarne introspekcije prepleta globoko osebna, a hkrati neizbežno univerzalna vprašanja.
Poetični eseji
Festivalska ekipa je iz aktualnih avdiovizualnih praks nabrala tudi dva programska sklopa Razgledi, v katerih se prepletajo poetični eseji, sestavljeni iz odlomkov starih iranskih domačih filmov, in poezija zvokov, podob in idej, ki razpirajo razmislek o človeštvu, teksturah narave in naših odtisov na njej. Gostujoči ekvadorski filmski ustvarjalec Jean-Jacques Martinod pa bo ob tej priložnosti predstavil dvodelni program eksperimentalnih panameriških filmov, zbranih pod naslovom Soli in prstí. Prvi del, podnaslovljen Živi hlapi, deluje kot poskus pričaranja prvobitnih območij, kjer nastaja podpovršinski plin in tli vulkanski ogenj. »Film okulusa se začne v črni luknji, živa manifestacija naših misli v tunelu svetlobe; občutljiv, svoboden, neodločen in kolektiven. Spomin, pričaran propad, začetek labirinta,« zapisuje kurator programa, sicer intermedijski umetnik, ki s svojimi deli preizprašuje čutno spoznavanje v povezavi z naravnim svetom in parapoetičnimi ozemlji ter prepletanjem etnofikcije z eksperimentalnimi filmskimi tehnikami.
Drugi del, Zadovoljiti brezno, poetiko zamenja za politiko. Gre za kolaž potencialov, aktiviranih izostrenih drobcev, ki postanejo vidni v radikalnih gestah. Arhitekture moči; človeška odsotnost; konstrukcija moškosti delavcev v naftni in plinski industriji. Filmski kolaž klica k uporu in pretresanja normalizacije nestrpnosti ter avtoritarizma.
Digitalizirani slovenski avantgardni filmi
Projekcijo pa bo ugledala tudi digitalizirana in restavrirana zbirka slovenskih avantgardnih filmov, ki v Slovenski kinoteki že od leta 2010 sistematično pridobiva svoj fokus. Izbor avtorjev, kot so Vasko Pregelj, Vinko Rozman, Davorin Marc in Sulejman Ferenčak, odpira spregledano in pozabljeno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma, programski sklop pa bo z 8-mm traku in v prisotnosti avtorja predstavil tudi zbirko eksperimentalnih animiranih filmov Toneta Račka.
Festival bo sklenil filmski performans češkega umetnika Jana Kulke, ki prek svetlobe in zvoka nagovarja gledalčeve čute ter v procesu razkriva osnove našega zaznavanja. Tokrat bo za živo filmsko predstavo poskrbel njegov lasten izum, optično-mehanska naprava Pramítačko (Arheoskop), ki projicira vse tradicionalne filmske formate pa tudi povsem netipične nosilce, kot so selotejp, čipke in mehurčkasta folija. Filmski eksperiment, katerega možnosti so brezmejne, kot je brezmejna človeška domišljija.
