Dejstvo je, da je bil kmet zadnja desetletja vsem politikom zadnja skrb, začenši s Slovensko ljudsko stranko. Ta je izšla iz Slovenske kmečke zveze, a je tako zavozila politiko do svojih volivcev, kot jo je recimo stranka upokojencev DeSUS do upokojencev. Zadnji protest je bil narejen na hitro, kmetje so mi povedali, da so zanj izvedeli dva, tri dni prej. Podprle so ga nekatere politične opcije, vidni so bili zlasti ljudje iz Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. Od strank, ki so kreirale slabe kmetijske politike in nas pripeljale do te kritične točke, ni bilo na protestu le SD-jevcev. Moti me tudi nekonsistentnost. V Ljubljani so protestniki glasno podprli kmete, ki se borijo proti kanalu C0, in stopili v bran kmetijskim zemljiščem, sočasno pa so (bili) tiho, ko je minister NSi Vrtovec v Savinjski dolini vztrajal, da gre trasa avtoceste po najboljši kmetijski zemlji, čeprav je tam civilna iniciativa do zadnjega poskušala spremeniti potek. V tej točki se mi je zdel protest zgrešen, s tem izgubljamo zlasti podporo javnosti. Kmetje moramo znati na pravi način razložiti pomen kmetijstva in svoje težave. Dobivati moramo podpornike, ne svojih sovražnikov.  Mladina