Pri vrtnem pohištvu gre za močno obremenjene predmete. Stoli in ležalniki polovico leta preživijo na prostem, polovico pa pospravljeni nekje brez nadzora. Pogosto jih prestavljamo, umikamo, zlagamo, izpostavljeni so soncu in dežju. Poškodbe so pri takšni opremi pogostejše kot pri pohištvu v notranjih prostorih in za dolgo življenjsko dobo jim moramo nameniti nekaj več skrbi. K temu sodi letna kontrola in vzdrževanje, pa tudi pravilna uporaba.
Plastične in kovinske površine
Pohištvo iz kompaktnih plastičnih materialov je zaradi nizke cene precej priljubljeno. Material ni najbolj prestižen ali okoljsko primeren, je pa vzdržljiv in enostaven za vzdrževanje. Plastično vrtno pohištvo čistimo z vlažno krpo ali omelom, po potrebi tudi z vrtno cevjo. Pri čiščenju je priročen tudi visokotlačni čistilnik, a je pri uporabi potrebne nekaj previdnosti. Čistiti moramo na primerni razdalji in z ustrezno šobo, da ne poškodujemo površine. Trdovratne madeže odstranimo z ročnim drgnjenjem s krtačko in ne s približevanjem močnega curka vode. Z zmernim vodnim curkom bomo najlažje očistili tudi pohištvo s plastičnim pletivom v videzu ratana. Med enostavnejše za vzdrževanje sodijo tudi kovinski stoli in mize. Če takšno pohištvo ni poškodovano, je najhitrejše čiščenje z vodo. Praske, ki so na jeklenem pohištvu nastale zaradi premikanja, premažemo z zaščitnim lakom ali barvo za kovino. Morebitno rjo odstranimo z brusnim papirjem, površino pa pred nanosom laka očistimo in razmastimo. Lahki aluminijasti stoli in mize so glede poškodb bolj tolerantni, saj je oksidacija aluminija minimalna in ne povzroča škode.
Leseno pohištvo
Les je tudi na vrtu nadstandarden material. Leseno vrtno pohištvo spomladi očistimo z omelom in vlažno krpo, preverimo gibljive dele in vijake. Les se pod vplivom zunanjih dejavnikov širi in krči, zato je pametno, da jih občasno dodatno privijemo. Na začetku leta to morda ne bo nujno, bo treba pa privijanje ponoviti po nekaj tednih sončnega in suhega vremena, da stoli ne bodo majavi. Po nekaj letih občasnega zategovanja so lahko glave vijakov že globoko v lesu. Da ohranijo svojo funkcijo, lahko pod njih namestimo dodatno podložko. Tako bomo zaščitili les, vijaki pa bodo pri zagotavljanju trdnosti pohištva učinkovitejši.
Oljene površine
Leseno vrtno pohištvo je na prostem bolj izpostavljeno staranju in poškodbam, zato je priporočljivo pogostejše obnavljanje premaza. Če je lesena vrtna garnitura zaščitena z nadstreškom je skrbi manj, na prostem pa sončni žarki in dež povzročijo propadanje zaščite, izmenjavanje vlažnih in suhih pogojev pa hitro stara les. Novo vrtno pohištvo je večinoma oljeno. Oljene lesene površine so prijetne na otip in neprimerljivo prijaznejše za stik s kožo, kar je na letnem vrtnem pohištvu vsekakor pomemben vidik. Oljena zaščita je manj dolgoročna kot tista z akrilnimi premazi, a jo je enostavneje obnoviti. Če so lesna vlakna dvignjena, je dobro da les pred nanosom olja rahlo obrusimo in obrišemo z vlažno krpo. Zaščitna olja za les nanašamo s čopičem ali krpico v tankem sloju. Postopek po možnosti ponovimo. Pri čiščenju oljenega pohištva se izogibamo vodnemu curku, saj voda dvigne lesna vlakna in ustvari grobo površino. Tudi zato se leseno pohištvo najbolje obnese pod streho, da prijetna naravna površina ohrani svoj potencial.
Senčniki, tende in dežniki
In še nekaj besed o senčnikih. Zahtevajo drugačno skrb, predvsem pa nekaj več pozornosti v slabem vremenu. Če senčniki nimajo avtomatskega motornega zapiranja v vetru, bodimo pozorni na morebitno hitro poslabšanje vremena. Najbolje je, da so senčniki odprti zgolj med uporabo oziroma največ nekaj ur pred tem, če želimo preprečiti pregrevanje površine. Tudi avtomatizirana senčila v slabem vremenu preverimo, da ne bi prišlo do poškodb zaradi nedelovanja senzorjev. Tkanino na senčilih občasno očistimo s krtačo ali vrtno cevjo, kovinske dele obrišemo. Čez zimo senčnike pospravimo na suho mesto oziroma jih zaščitimo s ponjavo, če jih ne moremo odstraniti. Zlagamo in pospravljamo zgolj osušene senčnike, da preprečimo nastanek plesni.
