V Lizboni se je pokadil beli dim. Novi in hkrati stari predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) je (p)ostal Aleksander Čeferin. Petinpetdesetletni slovenski odvetnik iz Grosupljega, ki je prvi mandat dobil 14. septembra 2016, bo po izvolitvi krovno celinsko zvezo vodil do leta 2027. To ni nikakršno presenečenje, saj je že vse od 6. januarja, ko je potekel rok za vlaganje kandidatur, bilo jasno, da na volitvah ne bo imel protikandidata.
Superliga kot volk iz Rdeče kapice
Volitve za novega predsednika Uefe so potekale v sklopu 47. rednega kongresa v Lizboni. Aleksander Čeferin je v svojem govoru med drugim znova okrcal Real Madrid, Barcelono in Juventus, ki še naprej vztrajajo s formiranjem superlige. Uefo in Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) je decembra lani pri preprečitvi ustanovitve novega tekmovanja podprlo tudi evropsko sodišče, kar je bila velika zmaga za Čeferina. »Še dobro, da od sramu nikoli ni nihče umrl,« je na to temo povedal Aleksander Čeferin. Uefa sicer še vedno čaka na odločitev evropskega sodišča glede njenega monopolnega položaja v nogometu na stari celini, a je generalni pravobranilec pri sodišču Evropske unije Athanasios Rantos že pred časom namignil, da so pravila Uefe in Fife kompatibilna s konkurenčnim pravom Evropske unije.
»Tisti, ki še vedno podpirajo projekt superlige, zdaj pravijo, da želijo na tak način rešiti nogomet. V nekaj mesecih se je superliga spremenila v volka iz pravljice Rdeča kapica. Pretvarja se, da je babica, ki te v resnici želi požreti. A niso nikogar preslepili. Superliga postavlja cinizem pred moralo. Sebičnost pred solidarnost. Pohlep pred dobrohotnost. Zagledanost vase pred odprtost do drugih. Lastne interese nad altruizem. Sramotne laži nad resnico. Kartel nad meritokracijo in demokracijo. Cene delnic nad športne zasluge. Iskanje dobička nad osvajanje lovorik,« je bil oster Čeferin. Mnogi ob tem opozarjajo, da angleška nogometna liga udejanja prav tiste vidike superlige, ki jih odločno napada, a se prvi mož evropskega nogometa s tem ne strinja. »Zavist vidi vse, le resnice ne. Odkar so politični voditelji Velike Britanije, navijači tamkajšnjih velikanov in klubi rekli ne superligi, je angleška nogometna liga postala tarča kritik. A je treba vedeti, da angleška liga do uspeha ni prišla naključno. S pravo vizijo, strategijo in veliko trdega dela so vodilni v sodelovanju s klubi razvili izjemen model, ki temelji na športnih zaslugah. Postala je eden najbolj egalitarnih sistemov na svetu. Ne predstavlja modela, ki ga je treba zrušiti, temveč model, ki mu je treba slediti in ga kopirati.«
Vsi voditelji delajo napake
Med govorom Čeferin ni posebej omenil porazne organizacije lanske finalne tekme lige prvakov na Stade de France ali velike napake Uefe, ki je sprva za nerede krivila navijače. A zdi se, da je mislil ravno na kaos v Parizu, ko je govoril o tem, da vsi voditelji sem ter tja grešijo. Uefa je marca sporočila, da bo vrnila denar vsem navijačem Liverpoola, ki so kupili finalno vstopnico, pa potem na stadion niso mogli priti. Odločitev je sprejela po neodvisni raziskavi, ki je pokazala, da ravno krovna evropska nogometna zveza nosi največjo krivdo za kaotične prizore pred Stade de France, ko je navijače Liverpoola policija škropila s solzivcem in pretepala z gumijastimi palicami. Tekma proti Realu Madrid se je zaradi tega začela s 36-minutno zamudo. »Noben voditelj ni brezmadežen. Do napak ali napačnih odločitev, ki umažejo našo podobo in bi jih želeli izbrisati, če bi imeli možnost, vedno prihaja. Sam nisem prav nič drugačen in tudi Uefa ni nič drugačna. Najpomembneje pa je, da napake sprejmemo, jih razumemo, priznamo ter naredimo vse, kar je v naši moči, da jih v prihodnje ne ponovimo več,« je pojasnil Čeferin.
Predsednik Uefe se je dotaknil tudi vojne v Ukrajini ter s tem povezane izključitve Rusije in Belorusije iz njenih tekmovanj. Belorusija sicer nastopa v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2024, a mnogi z evropskimi poslanci na čelu zahtevajo, da se to spremeni. »Odločitev lahko sprejme le izvršni odbor. Razpravljali smo o tem, Belorusiji smo odvzeli evropsko prvenstvo deklet do 19. leta starosti in zanj še nimamo nadomestnega organizatorja. Za drugo pa še nimamo odgovorov. Letos bo še veliko zasedanj izvršnega odbora, ki bo razpravljal tudi o morebitni vrnitvi ruskih reprezentanc in klubov v tekmovanja. Je pa težko, da bi do konca vojne v Ukrajini kaj spremenili glede tega.«
Delegati 55 nacionalnih zvez stare celine so na kongresu volili tudi izvršni odbor in nekatere druge predstavnike zveze. V 20-članskem IO bo žensko mesto po novem zasedla Valižanka Laura McAllister, ki je skupaj z Italijanom Gabrielom Gravino tudi nova podpredsednica Uefe. Ob njej so v IO za štiri leta izvolili še Albanca Armanda Duko, Danca Jesperja Moellerja Christensena, Čeha Petra Fouseka, Gruzinca Levana Kobiašvilija, Španca Luisa Rubialesa, Francoza Philippa Dialloja in Ukrajinca Andrija Pavelka. Dvoletni mandat je dobil Nemec Hans-Joachim Watzke. Dve mesti podpredsednika Fife za štiriletni mandat sta zasedla Madžar Sandor Csanyi in po novem Angležinja Debbie Hewitt. Član Fifinega sveta za štiri leta bo Portugalec Fernando Gomes, za dve leti pa Nemec Bernd Neuendorf. Naslednji kongres Uefe bo 28. februarja prihodnje leto v Madridu.
