Na včerajšnji seji Nacionalnega sveta za kulturo se je med razpravo izkazalo, da se z naraščajočimi splošnimi stroški, kot so na primer vse višje cene energentov, kulturne institucije spoprijemajo vsaka na svoj način, podobno pa velja na drugi strani za nevladni sektor in samozaposlene. Svoje pri teh stroških prispeva dotrajana infrastruktura javnih zavodov, ki ne ponuja kaj dosti možnosti za varčevanje, so dodali direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter, direktor novomeškega Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger ter direktor kostanjeviške galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović – sicer pa se dvigujejo tudi cene surovin, kar ravno tako draži produkcijo, na primer izdajanje knjig, je opozoril založnik Samo Rugelj.

Vodja službe za odnose z javnostmi in marketing v Cankarjevem domu Saša Globačnik je ob dvigu cen prevozov in hotelskih storitev kot pomembno izpostavila vprašanje, kako določiti ceno vstopnic za prireditve, da bo še sprejemljiva za obiskovalce. Kot dodaja, prihaja inflacija najbolj do izraza pri gostovanjih tujih umetnikov, čeprav so vstopnice za njihove nastope v Ljubljani vsaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami med najcenejšimi. Predstavnik Društva Asociacija Uroš Veber je v primeru nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi izpostavil tudi povišanje cen hrane, kar prav tako obremenjuje delujoče na tem področju; ustvarjalne ekipe se zato zmanjšujejo, program in število ponovitev tudi, prav tako mednarodne aktivnosti.

Člani sveta Mitja Čander, Jurij Krpan, Uroš Reiter ter Uršula Cetinski so se strinjali, da bi kulturni model potreboval strukturne spremembe, saj je trenutni vse manj vzdržen. Kot je izpostavil Krpan, so nevladni producenti in samozaposleni v veliki meri vezani na trg, ki pa ga v Sloveniji ni. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je naštel tri sklope aktivnosti, s katerimi si prizadevajo odgovoriti na izzive: dolgoročno z reorganizacijo javnih zavodov in optimizacijo njihovih stroškov, z zagotavljanjem finančne stabilnosti in finančno podporo. Glede samozaposlenih pa je Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik dodala, da postaja vse bolj jasno, da bi bila za podporo njihovim programom potrebna večja fleksibilnost pri dodeljevanju sredstev. Dolgoročnejše rešitve bodo iskali pri spremembah nacionalnega programa za kulturo. x  gb, sta