Po skoraj treh letih iraškega posredovanja je pred nekaj meseci v zakulisje naporov za ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov Irana in Savdske Arabije vstopila Kitajska ter uspešno opravila delo posrednice. Teheran in Riad sta se marca v Pekingu dogovorila, da si bosta po sedmih letih prekinjenih diplomatskih odnosov prizadevala za njihovo normalizacijo. Ta prelomni dogovor ima več posledic tako za Kitajsko, saj krepi njeno vlogo v mednarodni skupnosti in izboljšuje njen dostop do naravnih virov Bližnjega vzhoda, kot za vso regijo. V več tamkajšnjih vojnah Savdska Arabija in Iran podpirata nasprotujoče si politične sile, denimo v Libanonu, kjer sta dogovor pozdravila tako sunitski premier Nadžib Mikati (zaveznik Riada) kot šiitsko gibanje Hezbolah (zaveznik Irana).
Kitajska bi še posredovala
Dogovor med sunitsko kraljevino Savdska Arabija in šiitsko teokratsko republiko Iran predvideva, da bosta v roku dveh mesecev druga pri drugi ponovno odprli veleposlaništvo ter obnovili dve desetletji stare gospodarske sporazume. Savdski šef diplomacije Faisal bin Farhan Hosein in iranski zunanji minister Amir Abdolahian se bosta sešla še pred koncem ramadanskega meseca, v tretjem tednu aprila.
»Dogovor je velik uspeh za Kitajsko, a le če se bo primerno udejanjil. V naslednjih dveh mesecih bomo videli, ali se bo to res zgodilo. Če se ne bo, se bo Kitajska znašla v neprijetnem položaju in bo morala obe strani prisiliti v uresničevanje dogovora ali pa bo tvegala, da izpade šibka posrednica,« je za Dnevnik ocenila Dina Esfandiary, raziskovalka pri mislišču International Crisis Group (ICG). Kitajski predsednik Xi Jinping je sicer pred dnevi savdskemu prestolonasledniku Salmanu zagotovil, da je Peking pripravljen posredovati tudi pri uresničevanju dogovora o normalizaciji odnosov.
Kitajska je s posredovanjem zapolnila varnostni vakuum na Bližnjem vzhodu, ki ga s svojo preusmeritvijo drugam vse bolj puščajo ob strani ZDA, in se poskuša še bolj uveljaviti kot posrednica v mednarodni skupnosti. S tem je dosegla še en uspeh: njeni Šanghajski organizaciji za sodelovanje, največji regionalni politično-varnostni organizaciji na območju Evrazije, se je odločila pridružiti Savdska Arabija. Kraljevina sicer ni postala članica organizacije (teh je osem), temveč deveta partnerica v dialogu.
Savdski signal ZDA
Savdska Arabija že več let spreminja svojo konfrontacijsko zunanjo politiko, ki jo je sredi prejšnjega desetletja v veliki meri določil kronski princ Salman. Začela je normalizirati odnose s Katarjem, Sirijo in Turčijo. Spogleduje se tudi s sklenitvijo dogovora o normalizaciji odnosov z Izraelom, vendar je pri tem za ZDA prevelik zalogaj zahteva, da kraljevini omogočijo pridobitev civilne jedrske energije. Bela hiša je sicer v zadnjem letu še dodatno ohladila odnose s kraljevino, potem ko Riad v prvih mesecih vojne v Ukrajini ni pristal na zvišanje količine načrpane nafte, že prej pa so se poslabšali zaradi vojne v Jemnu in umora savdskega novinarja Džamala Hašokdžija. Savdska odločitev za kitajsko posredovanje je tako tudi signal ZDA, da se razmerja v regiji spreminjajo tudi brez njih.
Za Iran pa je dogovor dobrodošel, ker se tako izvija iz poskusov Zahoda, da bi ga izoliral zaradi nasilja varnostnih sil med protesti po smrti Mahse Amini, pa tudi zaradi dobave dronov Rusiji za vojno v Ukrajini.
Pozitivni učinek za Jemen
Teheran in Riad pri sklenitvi dogovora za normalizacijo druži še želja po končanju devet let trajajoče državljanske vojne v Jemnu, kjer je Savdska Arabija posredovala proti šiitskim Hutijem, ki uživajo iransko podporo. »Zelo verjetno je, da bosta državi dosegli kompromis tudi o Jemnu, saj gre za vprašanje, ki zelo skrbi Savdijce,« ocenjuje Esfandiaryjeva. Po lanski prekinitvi spopadov, ki je niso podaljšali, se sedaj ponuja priložnost za konec državljanske vojne. Posebni odposlanec za Jemen Hans Grundberg je nedavno poročal, da je nasilja bistveno manj, dele dogovora o prekinitvi spopadov še spoštujejo, leti v Sano se nadaljujejo, v pristanišče Hudejda pa prihajata gorivo in humanitarna pomoč.
Pogajanja med vladno stranjo in Hutiji bodo pod pokroviteljstvom OZN obnovili v Švici, predvidoma maja. Neznank je veliko, pozitivno znamenje pa je tudi dogovor o izmenjavi 887 zapornikov.
