Dvanajst tednov po začetku velikih protestov proti pravosodni reformi je izraelski premier Benjamin Netanjahu včeraj delno popustil. Napovedal je preložitev potrjevanja sporne zakonodaje, ki bi po trditvah kritikov iz opozicije in civilne družbe ogrozila demokracijo, neodvisnost sodišč in ravnovesje med vejami oblasti. Dejal je, da bo dal priložnost »resničnemu dialogu« in da je zato ukazal narediti premor pri potrjevanju zakonodaje, ki bi se je kneset spet lahko lotil konec aprila.
Odstavitev obrambnega ministra kaplja čez rob
Netanjahu je očitno storil korak preveč, ko je v nedeljo odstavil obrambnega ministra in člana svoje stranke Likud, Yoava Gallanta, ker se je zavzel za preložitev pravosodne reforme. Gallant je dejal, da ga skrbi za vojsko, ker da bi se rezervisti zaradi nasprotovanja reformi lahko zatekli k državljanski nepokorščini in se ne bi odzvali na vpoklic.
Čeprav so protesti potekali že nekaj mesecev, je bila to očitno kaplja čez rob. Odstavitvi Gallanta je včeraj sledila napoved splošne stavke »zgodovinskih razsežnosti«, če pravosodne reforme vlada ne umakne. Naznanila jo je največja zveza sindikatov, Splošna federacija dela. In ukrepi so sledili takoj. Zdravniki so napovedali ustavitev dela, člani sindikata so onemogočili promet na mednarodnem letališču v Tel Avivu, k stavki je sindikat spodbudil zaposlene na izraelskih veleposlaništvih po svetu, delo so ustavljali na univerzah in v zasebnih podjetjih, med drugim v nakupovalnih verigah in v Mc Donald'su in tako naprej. Videti je bilo, da se javno življenje lahko ustavi. Porajale pa so se tudi bojazni pred spopadi in nasiljem, potem ko so skrajno desne stranke in skupine pozvale svoje privržence, naj gredo na ulice in se zavzamejo za reformo ter se postavijo po robu protestnikom proti njej.
Kupovanje vladnega miru
Po napovedi Netnjahuja, da potrjevanje reforme v parlamentu prelaga, so splošno stavko preklicali. Vendar se lahko vrne, saj se Netanjahu svojim nameram ni odrekel. Vprašanje je, če to sploh še lahko stori in politično preživi, saj so mu iz skrajno desnih strank včeraj grozili z izstopi iz koalicije, že če pravosodno reformo prestavi. Potem je Netanjahu iskal in kupoval vladni mir. Enega najbolj izpostavljenih desničarjev v vladi, vodjo Stranke judovske moči in ministra za državno varnost Itamarja Ben-Gvirja, je denimo pomiril z obljubo, da bo pod njegovo pristojnost preselil Nacionalno gardo, ki zdaj sodi pod obmejno policijo in jo je ustanovila prejšnja vlada. »Pomembno je razumeti, da je Nacionalna garda zasebna milica, ki bo odgovarjala samo Ben-Gviru. To je enota, ki je namenjena predvsem posredovanju v mešanih mestih in to predvsem proti arabskim prebivalcem. Takšna moč v rokah Ben-Gvira gotovo pomeni kršenje njihovih pravic,« so po poročanju Jeruslem Posta opozorili v Zvezi za državljanske pravice v Izraelu.
Poseg v sodstvo
Pravosodna reforma, ki je sestavljena iz več zakonskih predlogov, ima nekaj spornih delov. Eden je predlog, da bi parlament lahko z navadno večino preglasoval odločbo vrhovnega sodišča, če bi to razveljavilo kakšno odločitev vlade ali zakonodajo. Vlada želi tudi spremeniti sestavo devetčlanskega odbora, ki izbira sodnike, vključno z vrhovnimi, tako da bi imenovala večino članov odbora. Vrhovnemu sodišču želi omejiti pristojnosti pri razlagi ustave (te Izrael sicer nima v klasični obliki, ampak jo sestavljajo temeljni zakoni). Državnemu tožilcu pa bi odvzeli možnost, da premierja razglasi za nesposobnega oziroma neprimernega za vodenje vlade, kar sicer grozi Netanjahuju, ker mu sodijo zaradi korupcije.
