Bivanje na majhnih površinah je zanimiv pojav, ki uživa veliko pozornosti – tudi pri nas lahko najdemo nekaj primerov zasnove »tiny houses« oziroma drobnih hiš, ki merijo nekako do velikosti manjše garsonjere. Niso namenjene zgolj bivanju samskih oseb, temveč tudi parom in celo družinam. Majhne bivalne kapacitete so v določeni meri odziv na slabo stanje trga nepremičnin, a za bivanje v majhnih domovanjih velja, da stanovalci v njih večinoma ne živijo zaradi nedosegljivosti boljših pogojev, temveč kot korak v iskanju minimalizma in okoljsko manj spornega življenjskega sloga.

Odlagalne površine in shranjevanje največja izziva

Če živite v garsonjeri ali majhnem stanovanju, imate verjetno razvit čut za organizacijo in disciplino. V majhnih stanovanjih moramo v uporabo prostora vložiti več premisleka kot na velikih kvadraturah, kjer razpolagamo z več možnostmi. Shranjevanje zimskih oblačil, zalog hrane, pripomočkov za prosti čas in drugih sezonskih predmetov v majhnih stanovanjih ni enostavno. Izkoriščen je vsak kvadratni meter, manj je praznih mest in posamezne enote so manjše. Funkcionalnost prostora se ohranja z multifunkcijskimi rešitvami – sedežna garnitura se razširi v posteljo, klubska mizica skriva omarico, jedilni kot lahko postane delovna površina. S policami in omaricami je v majhnih domovanjih opremljen vsak kotiček, stvari so shranjene pod posteljo in obešene pod strop. Brez minimalističnega osebnostnega značaja je bivanje zahtevno, saj prostor hitro postane natrpan. Prostorsko stisko lahko sicer rešimo s shranjevanjem nekaterih stvari na drugi lokaciji (dodaten objekt na parceli ali najeta shramba drugje), kar pa je povezano z dodatnimi stroški in praktičnimi ovirami.

Kreativno reševanje težav

Privlačnost bivanja na majhni kvadraturi se marsikomu zdi povsem nerazumljiva, nekateri pa cenijo prav posebne pogoje, ki jih ustvarjajo takšni prostori. V majhnem stanovanju ni prostora za nepotrebne predmete in stvari, ki niso v uporabi. Vsak kuhinjski pripomoček, kos oblačila, obutve in pravzaprav vsak predmet je podvržen premisleku – ali to res potrebujem? Osebni odnosi so zaradi nenehne bližine precej pod pritiskom, zasebnosti je manj oziroma jo moramo iskati zunaj doma, tudi druženje z obiski je težko izvedljivo. Konkretne rešitve prostorske stiske zahtevajo uporabo ustvarjalnega mišljenja. Modularno pohištvo, zložljivi elementi in skrite police so pogosto primeri odličnih idej za diskretne odlagalne površine. Njihova zanimivost pri ponavljajoči se vsakodnevni uporabi nekoliko zbledi in v praksi se izkaže, da so zlaganje mize in stolov, umikanje pohištva za pripravo postelje in podobne preureditve vse prej kot želeni del vsakdanje rutine. V majhnih stanovanjih je zahtevno tudi vzdrževanje kakovosti zraka. Majhni prostori se hitro segrejejo oziroma shladijo, pri nepremišljenem kuhanju se maščoba in vonj hrane širita praktično po vsem, kar si lastimo.

Finančne pasti malih hiš

Cena gradnje nove hiše se je pred rastjo cen v zadnjem letu gibala med 1000 in 1500 evrov za kvadratni meter. Na 30 m² velikem objektu je prihranek v primerjavi s hišo, veliko 300 m2, znaten, primerjava pa je namenoma nesmiselna. Minimalistični investitorji se lahko ujamejo v več finančnih pasti, saj so manjši projekti izvajalcem finančno manj zanimivi in načeloma dajejo prednost večjim projektom ali pa postavijo primerno višjo ceno. Povprečne cene kvadratnega metra novogradnje torej ne moremo povsem prenesti na majhne nepremičnine, ki jih podraži tudi prilagojena notranja oprema, kot so modularno pohištvo in manjše različice bele tehnike, kjer manjše dimenzije ne pomenijo sorazmerno nižje cene. Najbolj enostavna pot do lastne majhne nepremičnine so bivalni zabojniki in mobilne hiške. Cena dvojnega kontejnerja (ca. 6x5 m) je okrog deset tisoč evrov brez opreme, računati je treba še na notranjo opremo, pripravo temeljev, po možnosti še izdelavo fasade in nadstreška. Zaradi uporabe poceni materialov in zelo slabe izolacije je kakovost bivanja v najcenejših izvedbah slaba.

Poseben življenjski slog

Minimalistična stanovanja in hiše so odgovor na iskanje alternativnih življenjskih slogov, pa tudi na visoke cene klasičnih nepremičnin in nedostopnost najemniških stanovanj. Priljubljenost majhnih hišk ni le trend, ampak sledi tudi spremembam na trgu nepremičnin ter vse večjemu zanimanju za minimalizem in trajnostno življenje. Zmanjševanje bivalnega prostora ni za vsakogar, a prednosti majhnih hiš niso zanemarljive. Nižji stroški vzdrževanja, manjši ogljični odtis in prilagodljiv življenjski slog so lastnosti, ki so v določenem življenjskem obdobju marsikomu blizu. Iz trenda lahko potegnemo tudi koristne ideje za uporabo počitniških hišic ali apartmajev, kjer se prav tako pogosto srečamo s pomanjkanjem prostora. Življenje več ljudi na manj kot 30 m² ni enostavno in zagotovo je lažje, če se stanovalci za ta korak odločijo v želji po raziskovanju minimalizma, ne pa iz stiske ob nedostopnosti drugih stanovanjskih rešitev. Če imamo željo po bivanju v majhnem stanovanju, to pravzaprav ne pomeni zgolj manjše strehe nad glavo, temveč kar življenjski slog oziroma življenjsko filozofijo.