Slovenija pri koriščenju teh sredstev zamuja, je danes ponovil minister za finance Klemen Boštjančič. A vlada po njegovih besedah dela vse, da bo Slovenija do konca leta 2026 izpolnila vse mejnike in cilje ter lahko v celoti počrpala ta sredstva. »Zamik časovnice pošiljanja zahtevkov za plačila zaenkrat ne ogroža izvajanja načrta naložb,« je dejal in dodal, da bo vlada drugi zahtevek za plačilo v Bruselj posredovala predvidoma v drugi polovici leta.
Kot je poudaril Boštjančič, so kljub temu nekateri projekti že zaključeni, številni so v teku. Pri tem je minister naštel nadgradnjo železniških prog Ljubljana-Jesenice, Ljubljana-Divača, projekte na področju digitalizacije gospodarstva, stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco in dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Ministrstvo za finance je pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost ali bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. Prilagoditev je med drugim potrebna, ker državi zaradi boljše gospodarske rasti v minulih letih pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev ter zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov.
Projekt medicinske fakultete se nadaljuje
Na vprašanje Rada Gladka (SDS), zakaj so iz načrta črtali projekte za povečanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu, ustanovitev nacionalnega inštituta za hrano, nekatere projekte na področju trga dela, dolgotrajne oskrbe in izobraževalne infrastrukture, kot je medicinska fakulteta, je Boštjančič odgovoril, da so črtali tiste, za katere je najmanj verjetno, da jih bodo do leta 2026 lahko izpeljali. Ministrstva so jih, kot je dodal, črtala zelo stežka.
Za številne projekte, ki jih ni več na seznamu, so našli rešitve za financiranje iz drugih virov. Tako je tudi v primeru medicinske fakultete, kjer se projekt nadaljuje. Direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic je povedal, da bo v načrtu tudi po črtanju nekaterih projektov treba še vedno zadostiti zahtevi, da je 40 odstotkov predvidenih sredstev namenjenih za zeleni prehod in 20 odstotkov za digitalizacijo ter izvesti predvidene reforme.
Anže Logar iz SDS je bil kritičen do tega, da so projekte izločiti po kriteriju izvedljivosti in ne pomembnosti. Janez Cigler Kralj iz NSi je obžaloval zamude pri projektih, povezanih z dolgotrajno oskrbo. Monika Pekošak iz Svobode pa je ocenila, da je vlada dobro naslovila po njenih besedah težko nalogo, da prilagaja načrt zaradi nižjih sredstev od predvidenih in da iz njega izloči tiste, za katere se ve, da jih do leta 2026 ne bomo mogli izpeljati do konca.
