"Slovenija je v načrtu opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod," so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Načrt predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 666 milijonov evrov posojil.
Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, če bodo za to izkazane potrebe in če bodo pogoji ustrezni. "Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023," navaja vlada.
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.
V najboljšem primeru sredstva poleti
V načrtu so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. "Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v načrt za okrevanje in odpornost, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna," napoveduje vlada.
Z današnjo potrditvijo na vladi se končuje postopek priprave načrta, ki je stekel lani poleti in v okviru katerega se je vlada intenzivno usklajevala z Evropsko komisijo.
Vlada je danes pooblastila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila posreduje Evropski komisiji.
Komisija naj bi oceno podala najpozneje v dveh mesecih. V primeru pozitivne ocene ga bo predala v potrditev Svetu EU, torej predstavnikom članic. Ti bodo načrte potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema. V najboljšem primeru lahko Slovenija prva sredstva verjetno pričakuje poleti.
