Kolesarjenje je v Sloveniji ena najbolj priljubljenih aktivnosti. Delček tega gre pripisati slikoviti pokrajini, svoje pa so k priljubljenosti tega športa dodali tudi vrhunski slovenski kolesarji, ki v zadnjih letih krojijo svetovni kolesarski vrh. Vsekakor ima Slovenija kaj ponuditi kolesarjem vseh vrst. Veliko natančnih opisov poti najdete v vodnikih, zemljevidih in na spletu. Čeprav se določene regije ali manjše destinacije še lovijo glede označevanja poti, je strah, da bi se izgubili, povsem odveč. Če ne gre drugače, lahko za pot vedno povprašate domačine.
Kam na kolo
Portal Slovenia outdoor svetuje, da izberete kolesarsko pot ali regijo, ki vam je blizu. A pozor! »Slovenija je majhna država in pri nas je vse blizu. Če se vam ljubi, lahko vsak dan izberete drugo slovensko regijo in tam spoznate najlepše kolesarske poti. Na vzhodu in jugovzhodu je relief pretežno ravninski in gričevnat, posejan z vinogradi in gozdovi. Proti severozahodu se svet začne dvigati in prehaja v predalpsko hribovje in naprej v naše čudovite Alpe,« so zapisali in dodali, da osrednjo Slovenijo zaznamuje Ljubljanska kotlina, ki prehaja v hribovito sredogorje. »Kras in mediteranska Slovenija pa sta v vseh pogledih nekaj resnično posebnega in več kot primerna za kolesarjenje.«
Dravska kolesarska pot
Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. V skupni dolžini 510 kilometrov vodi od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji prek Avstrije v Slovenijo in naprej na Hrvaško, kjer se zaključi ob sotočju rek Mure in Drave pri Legradu. V Sloveniji je dolga 145 kilometrov in poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah ter urejenih kolesarskih poteh in ponuja doživetje za vsakim zavojem. Primerna je za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kolesarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih prenočijo, ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih tam ponujajo. Med drugim se tako srečajo s splavarjenjem, veslanjem, kopanjem, izpiranjem zlata, naravnimi znamenitostmi ter kulturno ponudbo mest in krajev ob poti.
Za družinsko kolesarjenje je primerna tudi obrečna kolesarska pot ob Muri, ki se začne v Avstriji, kjer reka izvira. Na kolo lahko sedete že v narodnem parku Visoke Ture. Pot spremlja reko mimo Gradca in prestopi na slovensko stran proti Pomurju. Konča se na Hrvaškem, ob izlivu Mure v Dravo. Naravne lepote in ležerni utrip, ki ga je mogoče začutiti v Pomurju, prepričajo mnoge kolesarske navdušence, da se odločijo za to pot. K priljubljenosti zagotovo pripomorejo tudi pregovorna gostoljubnost domačinov ter lokalna kulinarika in vina, ki jih pridelujejo na okoliških gričih.
Via Bela krajina
Kolesarska (in pohodniška) krožna pot je speljana po celotni Beli krajini. Speljana je med vinorodnimi griči, skozi gozdove in idilične vasice do reke Kolpe. Je položna in primerna za družinsko kolesarjenje, na njej pa bodo uživali tudi zahtevnejši kolesarji. Če ste na poti potrebni osvežitve in počitka, se ustavite v domačih gostilnah, ki jih boste srečevali, in uživajte v edinstveni atmosferi te magične pokrajine na jugu Slovenije.
Kolesarski vzpon na Mangartsko sedlo
Za zahtevnejše kolesarje velja pravi počitniški izziv kraljevski krog okoli osrčja Julijskih Alp. Večina kolesarjev začne v Kranjski Gori (750 metrov) in se vzpne čez Vršič (1600 metrov). Pot nadaljujejo po dolini Trenta mimo Bovca, trdnjave Kluže, Loga pod Mangartom, Strmca na Mangartsko sedlo. Nato se čez prelaz Predel skozi Italijo, mimo Trbiža, vrnejo po kolesarski stezi do izhodiščne točke v Kranjski Gori. Celotna trasa je dolga približno 350 kilometrov in je značilna po dveh vzponih: Vršič in Predel z možnim dodatkom vzpona na Mangartsko sedlo. Prav teh dvanajst kilometrov dolga cesta na Mangartsko sedlo od križišča pod Predelom velja za najviše ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji, z višinsko razliko okoli 1600 metrov (Log pod Mangartom–Mangartsko sedlo), njen povprečni naklon pa znaša dobrih devet odstotkov. Asfaltirali so jo leta 1995, ima 17 zavojev in do osupljivega Mangartskega sedla pelje skozi pet predorov. Pri pentlji, okoli katere so urejena parkirišča, se odcepi kratka slepa cesta do Koče na Mangartskem sedlu (1906 metrov). Zaradi surovih razmer je pozimi zaprta, konec maja oziroma na začetku junija pa jo tako kot večino alpskih prelazov odprejo za promet. Morda omenimo še to: cesta je predvsem v poletnih mesecih zelo oblegana s prometom, v najživahnejših dnevih sedlo obišče po 450 avtomobilov.
