Če čas zavrtimo le nekaj let nazaj, je bila omenjena tehnologija namreč precej v vzponu tudi pri osebnih avtomobilih in nihče ni niti pomišljal, da bodo v prihodnosti prevladali zgolj električni avtomobili, temveč da bosta šli obe možnosti z roko v roki. Gorivne celice bi praviloma poganjale večje avtomobile za daljše vožnje (nudijo namreč visoko učinkovitost izrabe goriva, hitro, varno in preprosto polnjenje, prav tako pa lahko z enim polnjenjem prevozimo okoli 600 kilometrov, zaradi česar so vozila primerljiva s tistimi na klasični naftni pogon), elektrika pa manjše za vožnjo večinoma po mestih in okolici. Ogromno je bilo tako znamk, ki so predstavile najmanj testno floto nekaj deset ali sto vozil s pogonom na gorivne celice, posamezni pa so na ceste poslali tudi serijske izdelke, pri čemer velja še posebej izpostaviti avtomobila toyota mirai, ki je na cestah že v drugi generaciji, pa tudi hyundaija nexa. Drugje so večinoma kaj kmalu obupali in se bolj kot ne umaknili ter vse sile usmerili v elektriko, medtem ko so tisti, ki tak program nudijo, prihodnost gorivnih celic naenkrat videli le še v gospodarskih vozilih, avtobusih...
Tudi ali pa predvsem zato je ena glavnih težav ostala – cena. Tako pri proizvodnji in posledično cenah vozil kot pri plačevanju pogona samega, pa čeprav se v nekaterih zahodnoevropskih državah prav zaradi omenjenih avtobusov in tovornih vozil mreža polnilnic kar lepo razvija in se bo v prihodnje še bolj. Slišijo pa se že tudi prve napovedi o ponovnih poskusih z osebnimi avtomobili, pri čemer so zaenkrat najkonkretnejši in najglasnejši pri BMW, kjer ponovno izražajo prepričanje, da bodo avtomobili s tem pogonom dobro dopolnjevali električne.
Skorajda prepričani smo, da bodo do podobnega zaključka kmalu prišli tudi pri številnih drugih znamkah, predvsem pa bi za različne vrste spodbud morali poskrbeti tisti, ki sprejemajo odločitve, kot je bila zgoraj omenjena. Zgolj nekaj določiti je namreč najlažje. x
