»Gre za uspešen zaključek 30-letnega boja,« je poudarila samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Za sprejetje pravilnika so si namreč prizadevali več kot 30 let, a so po njenih besedah pri vseh vladah naleteli na gluha ušesa.
Da se po osamosvojitvi Slovenije poklicnih bolezni praktično ni več ugotavljalo, po njenih besedah med drugim dokazuje število priznanih poklicnih bolezni na dva milijona prebivalcev. V Nemčiji jih je 900, v Franciji 1500, na Danskem 1800, v Sloveniji pa 30. Ker jim ni preostalo drugega, so Mednarodno organizacijo dela (ILO) obvestili, da Slovenija krši ratificirano konvencijo, ki jo med drugim zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni. »Takšna prijava izredno škoduje ugledu Slovenije,« je poudarila.
Pravilnik omogoča začetek ugotavljanja poklicnih bolezni. »To so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan,« je pojasnila Böhmova. Velja le za bolezni, ki so na nacionalnem seznamu poklicnih bolezni. Ta seznam bodo sproti dopolnjevali, že sedaj pa je po njenih besedah najsodobnejši.
Med pravicami na podlagi ugotovljene poklicne bolezni so v celoti kriti stroški zdravstvenih storitev, stoodstotno nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti, invalidska pokojnina ne glede na dolžino pokojninske dobe in priznanje vdovske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
ZSSS: Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se nimajo česa bati.
S 1. majem bodo lahko delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, s pomočjo osebnega zdravnika vložili vlogo za ugotovitev poklicne bolezni. Rok za odločitev je 60 dni po vložitvi popolne vloge. Kot dodajajo v ZSSS, pripravljajo posebno kampanjo, s katero bodo delavce čim bolje seznanili z novim pravilnikom.
»Pravilnik sam po sebi ne bo preprečil poklicnih bolezni, pričakujemo pa, da bodo delodajalci zaradi tega seznama in učinkovitega dela pristojnih organov več vlagali v zdravo in varno delovno okolje,« je poudaril izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko.
Zagotovil je, da namen pravilnika ni uveljavljanje odškodninskih zahtevkov. Delodajalci, ki spoštujejo vsa pravila, se po njegovih besedah nimajo česa bati. Ob tem je kot zavajajoče zavrnil kritike delodajalskih organizacij, ki osnutka pravilnika niso podprle. »Pravilnik smo prek socialnega dialoga poskušali oblikovati 30 let, pa nismo bili uspešni,« je dodal.
V ZSSS opozarjajo tudi na pomanjkljivo urejeno področje medicine dela, ki po njihovem mnenju ne deluje neodvisno. Kot je dejala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se zavzemajo za vzpostavitev javne mreže izvajalcev medicine dela.
