V Sloveniji le okoli 30 do 50 delavcem na leto uradno priznajo, da imajo poklicno bolezen. Glede na statistike drugih držav EU bi moralo biti takih 1000 do 1500 na leto. Bodo spremembe, ki jih prinaša reformni predlog ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, popravile nespametni sistem ugotavljanja poklicnih bolezni, zaradi katerega številni delavci prejemajo nižja bolniška nadomestila? Stroka pravi, da so sedanje napovedi korak naprej, a bo treba še marsikaj doreči.
Delavcu so naložili še sodne stroške
Med ljudmi, ki so se jim pri dokazovanju poklicne bolezni v zadnjem času zgodile hude krivice, se predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak posebej spominja delavca v industriji, ki je zbolel zaradi posledic izpostavljenosti organskim topilom. Tako inštitut kot sodni izvedenec, ki je bil specialist medicine dela, sta pri njem diagnosticirala poklicno bolezen, a to ni zadostovalo. Sodni izvedenci tehničnih strok so na sodišču namreč podvomili, da bi lahko te snovi povzročile zdravstvene težave. Sodišče je zavrnilo diagnozo poklicne bolezni, delavcu pa naložilo celo plačilo vseh sodnih stroškov.
»To je krivica, za katero je težko reči, ali jo je povzročilo neznanje ali tudi podkupovanje. Posledica je bilo uničeno življenje že tako bolnega delavca. Ta ni imel ne volje, ne energije ne denarja, da bi se pritožil na vrhovno sodišče,« je pojasnila Dodič-Fikfakova. Vprašanje je tudi, ali bi se vrhovno sodišče sploh spustilo v vsebinsko presojo, ugotavlja na podlagi dosedanjih izkušenj.
V mnogih drugih primerih delavci ne pridejo niti do točke, ko bi lahko izvedeli, da jih pesti poklicna bolezen. Za njihovo odkrivanje zdaj namreč plačuje delodajalec. Ta bi moral delavca poslati tudi na verifikacijo, torej potrjevanje poklicne bolezni, in zanjo plačati. A ugotovljena poklicna bolezen bi pomenila možnost, da bo treba delavcu izplačati odškodnino. Poleg tega pa mu je treba ob poklicni bolezni plačati višje bolniško nadomestilo kot sicer (100 odstotkov osnove, v primeru običajne bolezni pa 80 odstotkov v prvih 90 dneh). Delavcu večinoma preostane le, da verifikacijo plača sam, izjemoma pa mu jo plača sindikat.
Zamisel dobra, izvedba nedorečena
V prihodnje naj bi bilo delavcem vsaj nekoliko lažje. Reformni predlog, ki je trenutno v javni obravnavi, je med pravice iz zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni vključil tudi njihovo ugotavljanje in potrjevanje. Postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni sicer določi minister, so predvideli v predlogu.
Priznavanje poklicnih bolezni bodo podrobneje urejali s pravilnikom. Ta bo določal seznam poklicnih bolezni, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Razjasnil bo, kako sporočiti sum na poklicni vzrok posameznikove bolezni, vključeval pa bo tudi merila za priznavanje poklicnih bolezni. Za financiranje teh postopkov doslej ni bilo ustrezne pravne podlage, so spomnili, predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa jo prinaša. V javno obravnavo pa nameravajo, ko bodo dorečene podrobnejše rešitve, poslati tudi pravilnik o poklicnih boleznih.
Zakonski predlog prinaša napredek, a je pri tem še veliko nejasnosti glede izvedbe, ugotavlja Metoda Dodič Fikfak. Če bo celoten postopek ugotavljanja in potrjevanja poklicnih bolezni kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bi morali hkrati poskrbeti še, da bo delodajalec izvedel za svoje povzročanje poklicnih bolezni. Le tako bo lahko bolje uredil delovno mesto in s tem preprečil, da bi obolevali tudi drugi delavci, je opozorila. Poleg tega je pomembno, kako bodo na ZZZS spremembe pri ugotavljanju poklicnih bolezni vključili v svoje akte. Poskrbeti je treba, da se ne bo ponovila izkušnja s pregledi športnikov, je ponazorila Dodič-Fikfakova. Tudi za te bi moral plačati ZZZS, je spomnila, a kljub zakonski podlagi še vedno niso urejeni.
