Medtem ko vsako leto v Evropski uniji zaradi poklicnega raka po mednarodnih ocenah umre 102.500 ljudi, približno 440 v Sloveniji, naši delodajalci lani niso prijavili niti enega primera poklicne bolezni. »Ljudje umirajo, mi pa se delamo, kot da te bolezni sploh ne obstajajo,« je ogorčena izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm.
Böhmova pravi, da v ZSSS ministre in poslance že 25 let opozarjajo, da nujno potrebujemo predpise o poklicnih boleznih. »Absurd je, da smo zavarovani za primer poškodb pri delu in poklicnih bolezni, vendar pa teh pravic slovenski delavci ne morejo uveljaviti,« pravi Böhmova. Medtem ko EU pozna in priznava več kot sto poklicnih bolezni, so v Sloveniji (od leta 1998) kot izjema priznane le poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.
Ministrstvo za zdravje pripravlja pravilnik
Čeprav se je ministrstvo za zdravje v sklopu zdravstvene reforme končno le lotilo tudi poklicnih bolezni (pravilnik, ki bi določal poklicne bolezni, dela, na katerih se pojavljajo, ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni, naj bi socialnim partnerjem predstavilo prihodnji mesec), pa je škoda že storjena. Zaradi odsotnosti predpisov in v praksi popolnoma neuporabnega seznama teh bolezni, ki sledi priporočilom evropske komisije iz daljnega leta 1990, je bila v zadnjih 25 letih priznana le peščica poklicnih bolezni.
»Čeprav bi glede na evropske primerjave v postopkih ugotavljanja delovne invalidnosti v Sloveniji pričakovali 800 do tisoč primerov poklicnih bolezni na leto, jih zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prizna le od 25 do 50,« opozarja Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela. Kako porazno je stanje, kaže podatek o številu poklicnih bolezni kože; priznamo le dve na sto tisoč delavcev, medtem ko jih v Angliji, Nemčiji in skandinavskih državah priznajo od 70 do 80. Še huje je pri poklicni astmi. Čeprav bi v primerjavi z drugimi državami EU pričakovali letno okrog 300 primerov poklicne astme, je Zpiz od leta 2011 priznal le dva.
Vse več kršitev glede varnosti in zdravja pri delu
Nizko raven spoštovanja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ugotavljajo tudi v inšpektoratu za delo. Najpogostejše so kršitve glede izjave o varnosti z oceno tveganja in pri usposabljanju delavcev. Delodajalci si prizadevajo zgolj pridobiti dokumentacijo, medtem ko jim vsebina ni pomembna, vse pogostejše pa so tudi kršitve pri zagotavljanju ustrezne delovne opreme. Skoraj četrtina kršitev je v gradbeništvu, sledijo gostinstvo, trgovina in kovinarstvo.
Delodajalci so lani inšpektoratu prijavili 9186 nesreč pri delu, od tega 446 hujših in 15 takšnih, ki so se končale s smrtjo. Nesreče se najpogosteje zgodijo zaradi izgube nadzora nad delovno opremo, sledijo zdrsi in padci delavcev ter padci bremena. Vzroke za nesreče, ki povzročijo največ poškodb rok, gre po oceni inšpekcije iskati v nizki ravni varnostne kulture, podcenjevanju tveganj in neizkušenosti delavcev ter v slabem nadzoru odgovornih oseb. Največ poškodb je v predelovalnih dejavnostih, skoraj 40 odstotkov, sledita trgovina ter promet in skladiščenje.
Nesreče se dokaj enakomerno dogajajo v vseh starostnih skupinah od 25 do 54 leta; lani je bil najmlajši poškodovanec star 14 let, najstarejši pa 69 let. Delež poškodovanih žensk se giblje okoli četrtine. Med nesrečami s smrtnimi žrtvami je bilo lani največ prometnih nesreč (pet), kar sedem od 15 žrtev pa je bilo iz držav nekdanje Jugoslavije.
