Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev iz Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu, v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. »Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni, da so naši raziskovalci sodelovali pri izjemno pomembni raziskavi o prednostih določanja genskega zapisa bolnikov pred predpisovanjem zdravil. Že nekaj časa vemo, da se ljudje različno odzivamo na različna zdravila, ta raziskava pa je na velikem vzorcu bolnikov z različnimi boleznimi pokazala, da lahko varnost zdravljenja dejansko izboljšamo s prilagajanjem zdravil genski sliki posameznika. S tem se zelo zmanjša pojav neželenih učinkov zdravil. Čeprav je določanje genskega zapisa relativno drago, lahko takšno bolj usmerjeno predpisovanje zdravil dolgoročno predstavlja prihranke za zdravstveni sistem, saj bi nov način predpisovanja zaradi manjše porabe zdravil pomenil neposredne prihranke za zdravstvene blagajne, posredno pa bi več prihranili tudi zaradi manj pogostih neželenih učinkov zdravil. To pomeni manj obiskov pri zdravnikih, redkejše menjavanje zdravil ter boljši učinek zdravljenj,« pomen raziskave komentira prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.
Sodelovalo 716 slovenskih bolnikov
Poleg raziskovalcev laboratorija za farmakogenetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je pri raziskavi, v katero je bilo vključenih 716 slovenskih bolnikov, sodelovalo več kot 50 zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz 11 zdravstvenih centrov in domov. Raziskovalno skupino v Sloveniji je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je pojasnila: »Farmakogenetika predstavlja pomemben del personalizirane medicine, katere cilj je z molekularno-genetskimi pristopi izboljšati diagnostiko, napoved poteka bolezni in učinkovitost zdravljenja pri posameznem bolniku glede na njegove genske značilnosti.« Udeleženci so bili povabljeni v raziskavo, ko so začeli jemati katero izmed zdravil, na katerih presnovo lahko vplivajo genetski dejavniki. V obdobju 12 tednov po začetku zdravljenja so medicinske sestre ali raziskovalci redno anketirali sodelujoče bolnike in preverjali pojav neželenih učinkov zdravil, kot so driska, slabost, glavobol, vrtoglavica, bolečine, izguba okusa in podobno. Bolniki, ki so uporabljali odmerke zdravil, prilagojene svojemu genskemu zapisu, se poročali o manj neželenih učinkih, hkrati pa so bili zelo zadovoljni s farmakogenetsko kartico in rezultati, ki so jih prejeli. Po mnenju raziskovalcev farmakogenetska kartica bolnikom daje zavedanje, da so dejavno vključeni v svoje zdravljenje.
