»V kolikor pa se bo izkazalo, da v pogajanjih ni mogoče doseči zadovoljivih rešitev, zlasti za odpravo plačnih nesorazmerij in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, oziroma v kolikor bo vlada s svojimi ravnanji vsiljevala svoje rešitve ali posamezne predloge nerazumno pogojevala, bo pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja protestni shod brez pomisleka izvedla,« je v sporočilu za javnost zapisal vodja pogajalske skupine Jakob Počivavšek.
V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja kot začetek pogajanj z vlado razumejo četrtkovo medsebojno predstavitev izhodišč med vlado in sindikati o prenovi sistema plač v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij. Čeprav imajo o izhodiščih, ki jim jih je predstavila vlada, vrsto pomislekov, pa nekatera vsaj deloma odgovarjajo njihovim pričakovanjem, zato so vladi pripravljeni dati priložnost dogovarjanju za pogajalsko mizo, je zapisal Počivavšek.
Nekateri predlogi so za sindikate problematični
Med za sindikate problematičnimi ali nesprejemljivi izhodišči je izpostavil predloge o zamrznitvi napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti, različno obravnavo posameznih skupin javnih uslužbencev v različnih predlaganih stebrih ter nejasna razmerja med predlaganimi stebri. Slednji namreč po njihovi prvi oceni »ne prinašajo nobene dodatne vrednosti in ne bodo naslovili nobene od težav obstoječega plačnega sistema, utegnejo pa močno otežiti pogajanja o njegovi prenovi«.
Prav tako zanje ostaja nejasno, kaj vlada razume s tem, da je za uveljavitev dogovorjenega treba dogovoriti vse, »saj je 'vse' predstavljeno izrazito široko, daleč preko vprašanj plačnega sistema in kaže na namen zmanjševanja nekaterih pravic javnih uslužbencev«. »Nenazadnje ni jasno, kakšni bodo konkretni vsebinski predlogi za odpravo plačnih nesorazmerij in v kakšnem obsegu vlada omenjena nesorazmerja prepoznava in jih je tudi pripravljena odpravljati,« je zapisal.
Sindikati pozdravljajo dvig najnižje osnovne plače na raven minimalne plače
Med pozitivnimi vidiki predstavljenih izhodišč pa v pogajalski skupini sindikatov ocenjujejo, da vlada s tem, ko s svojim predlogom dviga najnižje osnovne plače na raven minimalne plače »dejansko nakazuje pripravljenost za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, po kateri noben javni uslužbenec ne bi imel osnovne plače nižje od minimalne plače«. »Prav tako glede na predstavljeno časovnico izkazuje pripravljenost za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je po našem prepričanju nujno za primerljiv položaj vseh skupin javnih uslužbencev ob prenovi plačnega sistema in predstavlja predpogoj za uspešno dogovarjanje o tej prenovi,« je zapisal.
Glede pogajanj z vlado v pogajalski skupini napovedujejo, da bodo v njih vztrajali na ohranitvi enotnega plačnega sistema, temelječega na načelu enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih, ne zgolj znotraj posameznih dejavnosti, temveč tudi med različnimi dejavnostmi javnega sektorja. Znova poudarjajo tudi zavezo vlade, da je o temeljnih vprašanjih plačnega sistema potrebno soglasje sindikatov javnega sektorja, »kar pomeni, da ne pristajamo na enostranske posege v plačni sistem, in da morajo biti vse rešitve dogovorjene v socialnem dialogu in implementirane preko kolektivnih pogodb vsaj v obsegu, v kakršnem se plačne vsebine urejajo danes«.
Na predstavljena vladna izhodišča se bodo sicer podrobneje odzvali na seji pogajalske komisije, ki je napovedana za ponedeljek.
