Zato pa sovražim sneg, ko moram z avtomobilom na cesto. Z leti je prišlo udobje, umirilo se je tudi samo življenje. Še dve desetletji nazaj mi ni bilo težko ob močnem sneženju sesti v avto in biti med prvimi ob vznožju bližnjega smučišča. Danes so zasnežene ceste in kaos na njih razlog, da raje ostanem doma. Na toplem in suhem.
Zadnje obilne snežne padavine so me v jutranjih urah ujele v Rennwegu, vasici pod smučiščem Katschberg. Seveda ne morem reči, da so me presenetile, saj so jih napovedovali že nekaj dni prej. In ker moramo Slovenci biti vedno prvi na smučišču, sem s svojo zagnanostjo presenetila še gospodarico hiše in njenega moža, ki še nista uspela »skidati« snega z dvorišča. A bolj kot to, da sem z najstnikom sama poprijela za lopato, jo je presenetilo, da se bova do smučišča odpravila brez verig na gumah. »Ne, ne. To ne bo šlo,« nama je lokalka, ki je s snežnimi padavinami odraščala, skušala dopovedovati.
In imela je prav. Sredi klanca, le nekaj deset metrov od prve opozorilne table, da so potrebne verige, sem obtičala. Ne naprej, ne nazaj. Na srečo, tudi zaradi vremena in vedenja, da cesta do vrha še ni primerno očiščena, prometa ob tej uri še ni bilo. Kaj zdaj? Obrniti in nazaj v dolino kupit verige. Ker seveda verig, če imaš zimske pnevmatike, ne rabiš!? No, tako razmišlja moški.
»Vam zaračunamo še montažo verig?,« je vprašal trgovec na prvem (in edinem) servisu v dolini. »Je pa montaža čisto enostavna. Minuta za vsako pnevmatiko,« je dal vedeti, da lahko to naredim sama. A če se nameščanja verig prvič lotiš v obilici snega – iz izkušenj lahko povem, boste prej izgubili živce, kot pa obuli svojega jeklenega konjička. Tudi če se priložena navodila berejo še bolj enostavno, kot je sestavljanje Ikejine omare, je klečati v snegu in z napol zamrznjenimi prsti montirati verige misija nemogoče.
Ampak ne za iznajdljive. Pomoč ob cesti je prišla v nekaj minutah. Madžar, očitno priseljen v dolino, je nespretnost voznikov izkoristil za hiter zaslužek. »Pomoč? Koliko evrov?,« je vprašal. Za pet evrov je na koncu, resda ne v eni minuti, pa vendar v dobrih petih, obul avto, da smo lahko brezskrbno prišli do vrha. Vmes je potrdil, da mu gre posel ta dan zelo dobro in da je v dobre pol ure zaslužil dovolj, da gospo odpelje na večerjo. Ni kaj, vsak se znajde po svoje.
