Vlada je sredi lanskega decembra spremenila sklepe o ustanovitvi treh javnih zavodov, Moderne galerije ter Prirodoslovnega in Narodnega muzeja Slovenije. Sprememb sta bila pri tem deležna zlasti člena, ki določata pogoje za direktorja javnega zavoda (ti so bili v času mandata prejšnjega ministra Vaska Simonitija zmehčani) oziroma sestavo sveta zavoda, v katerem sta po novem dva predstavnika zaposlenih (in ne le eden kot doslej). Skladno s spremembo je treba svete teh zavodov imenovati na novo, vlada pa je začela z Moderno galerijo: na svoji redni seji je tako v četrtek imenovala štiri predstavnike ustanovitelja v svet tega javnega zavoda, in to za mandatno dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Priložnost za svež začetek
V svetu Moderne galerije bodo v prihodnje pravnica Urša Chitrakar, umetnostna zgodovinarka Urška Jurman, pa Zoran Pistotnik, med drugim tudi nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za kulturo, ter nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca Ravnikar. Njihov mandat se bo začel z ustanovitveno sejo, ko bo prenehal tudi mandat dosedanjim članom sveta zavoda, ki mu za zdaj še predseduje Aleksander Bassin. »S položajem v zavodu trenutno nisem podrobneje seznanjena, vsekakor pa sta Moderna galerija ter MSUM ugledni ustanovi z zelo kakovostnimi zbirkami, ki bi morali imeti tudi ustrezno ambiciozen program,« nam je ob imenovanju povedala Majda Širca Ravnikar. »V zadnjem času v njih sicer nisem zaznala bolj izstopajočih razstavnih dogodkov, zasledila sem le, da je prišlo v kadrovskem smislu do strokovnih osiromašenj. Verjamem pa, da lahko svet prispeva k izboljšanju stanja v hiši ter oblikovanju primerno tehtnih vsebinskih usmeritev.«
Nova sestava sveta Moderne galerije je sicer le delček v mozaiku »sanacije« slovenske muzejske krajine, ki je v času prejšnje vlade doživela več strokovno vprašljivih kadrovskih menjav in drugih dvomljivih posegov, od spornih sprememb ustanovitvenih aktov vrste zavodov do podobno »sporne« ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve; tega naj bi sicer z Muzejem novejše zgodovine Slovenije že kmalu združili v nov javni zavod. Prejšnji teden sta denimo izšla tudi razpisa za direktorja Narodnega muzeja Slovenije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki ju že nekaj časa vodita vršilca dolžnosti.
Že dolgo napeti odnosi
Da je Moderna galerija že dolgo v krizi vodenja, seveda ni skrivnost. Najprej je trajalo več kot leto dni, da je naša osrednja ustanova, namenjena sodobni umetnosti, sploh dobila direktorja, saj je bil razpis davnega oktobra 2019 na predlog sveta zavoda ponovljen, na drugem razpisu, maja 2020, pa ni bil izbran nihče, čeprav se je nanj prijavilo deset kandidatov – med njimi tudi dolgoletna direktorica Zdenka Badovinac, ki je zavod vodila kot vršilka dolžnosti. Tedanji minister Simoniti je jasno nakazal, da si je ne želi več; njegov favorit naj bi bil Aleš Vaupotič, ki pa takrat (še) ni izpolnjeval pogojev. Tretji razpis je nato izšel zgolj dan po tistem, ko je prejšnja vlada s spremembo ustanovitvenega akta pogoje omilila, medtem pa je decembra 2020 Simoniti za vršilca dolžnosti imenoval Roberta Simoniška, ki je zdaj pomočnik direktorja; nato je bil za direktorja izbran Vaupotič.
Vse od prihoda Simoniška in Vaupotiča so bili odnosi med vodstvom ter večinskim delom kolektiva Moderne galerije napeti – marca lani so se tako skorajda vsi zaposleni podpisali pod zahtevo za odstop oziroma razrešitev Vaupotiča zaradi slabega vodenja in neprimernega odnosa do sodelavcev. Z novo vlado se je napetost naselila tudi v odnose z ministrstvom: ministrica za kulturo Asta Vrečko je lani jeseni omenila, da vodstvo Moderne galerije ne uživa več zaupanja, kot razlog pa navedla tudi slabe odnose z zaposlenimi in razstavo, s katero se kolektiv kustosov ni strinjal. Direktor Vaupotič se je tem navedbam uprl ter zatrdil, da se trudijo izboljšati komunikacijo v hiši, da pa del zaposlenih »sodelovanje vnaprej zavrača«, in pozval ministrstvo h »konstruktivnemu dialogu«. Podprl ga je predsednik sveta zavoda Aleksander Bassin, ki je dejal, da »vodstvo težave ustrezno rešuje«, a se je še isti dan izkazalo, da njegova izjava ni bila usklajena z drugimi člani sveta in da ti o njej niso bili predhodno obveščeni.
