»Judje imajo edino in nepreklicno pravico do vseh delov izraelske dežele. Vlada bo pospeševala in razvijala poselitev v vseh delih Izraela - v Galileji, puščavi Negev, na Golanskem višavju ter v Judeji in na Zahodnem bregu,« piše v dokumentu. Golansko višavje, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Mednarodna skupnost priznava Golanska višavja kot sirsko ozemlje in na splošno zavrača izraelsko vojaško okupacijo teh ozemelj.
Ta politika Izraela prav tako onemogoča oblikovanje palestinske države na območju Gaze in na Zahodnem bregu, kjer v več kot 200 naselbinah živi približno 600.000 izraelskih naseljencev. Izraelske naselbine na palestinskem ozemlju sicer večji del mednarodne skupnosti obravnava kot nezakonite po mednarodnem pravu.
Vlada namerava okrepiti judovsko identiteto
Kot izhaja iz smernic vlade, bo ena od ključnih smernic tudi zagotavljanje varnosti v državi ter boj proti nasilju in terorizmu. »Vlada si bo prizadevala za mir z vsemi sosedami, hkrati pa bo zagotovila, da bodo varnostni, zgodovinski in nacionalni interesi Izraela ostali zaščiteni,« je še zapisano v dokumentu. Vlada namerava nadaljevati z bojem proti iranskemu jedrskemu programu, še navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako je cilj vlade ohraniti judovski značaj države, na področju izobraževanja pa namerava okrepiti judovsko identiteto. Vseeno je v dokumentu navedeno, da bo vlada spoštovala vere in tradicije pripadnikov drugih religij ter spodbujala enakost vseh skupin prebivalstva v izobraževalnem sistemu.
Benjamin Netanjahu je po zmagi na volitvah 1. novembra s svojo desno stranko Likud uspel z verskimi in skrajno desnimi strankami oblikovati doslej najbolj desno izraelsko vlado. V četrtek naj bi njeno sestavo predstavil tudi v knesetu. Z njenim imenovanjem bodo prekinili obdobje političnega zastoja brez primere, zaradi katerega so morali Izraelci v manj kot štirih letih petkrat na volišča. Po 18 mesecih bo nasledila ideološko neenotno vlado.
