Kljub temu, da so sodobni trendi naklonjeni potovanju z osebnim avtomobilom, se v Triglavskem narodnem parku srečujejo s podobnimi težavami kot vsa večja mesta – kako v doglednem času priti na cilj z javnim prevozom. V času glavne turistične sezone se tretjina slovenskega turizma odvija prav pri njih. Prav zato sta Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) in Turizem Bohinj s projektom VrH Julijcev sofinancirala avtobusne prevoze v poletni sezoni, ki so prispevali k umirjanju prometa na Pokljuki. Kot odziv na spodbudne rezultate so v Turizmu Bohinj pripravili smučarske avtobuse do smučarskih središč, na Pokljuko, Soriško planino in do spodnje postaje žičnice Vogel. »V poletnih mesecih smo 55.000 potnikov v Bohinj pripeljali z javnim prometom, enako se trudimo v zimskem času. Lani je smučarski avtobus, ki ga je organizirala lokalna skupnost, do spodnje postaje žičnice Vogel pripeljal 20.000 smučarjev,« je povedal Klemen Langus,direktor Turizma Bohinj, a hkrati tudi opozoril, da so bila parkirišča pod Voglom kljub vsemu natrpana s pločevino.
Analiza podatkov aplikacije drajv
Kot je povedal Andrej Brglez,predsednik AMZS, nam lahko pri odločanju o nadaljnjih korakih, kako zajeziti promet v Triglavskem narodnem parku, pomagajo analizirane navade posameznikov iz urbanega okolja, ki jih proučujejo s pomočjo aplikacij, kakršna je aplikacija AMZS. Dobro se je prijelo tudi, da aplikacije uporabnikom svetujejo, kako se da še na druge načine doseči cilj, morda najti kakšno drugo, manj obljudeno destinacijo, kar pa mora seveda podpirati tudi sama infrastruktura. Ob tem so v Zavarovalnici Triglav z analizo podatkov iz aplikacije drajv izluščili, da so v poletnih mesecih najbolj obremenjeni okolica Bohinjskega jezera, cesta na Vršič in soteska Vintgar. Z obdelavo podatkov so identificirali tudi območja, kjer prihaja do pogostejših prekoračitev hitrosti. »Te so najpogostejše na območjih Malih in Velikih soških korit ter Loga pod Mangartom. Zbrani podatki nam omogočajo, da lahko skupaj z JZ TNP uporabnike aplikacije drajv še bolj ciljno nagovorimo ter spodbudimo, da v občutljivem naravnem okolju z umirjeno vožnjo in uporabo javnega prevoza do izhodišč, od koder se odpravljajo v neokrnjeno naravo, pripomorejo k ohranjanju ter varovanju našega edinega nacionalnega parka,« je povedal Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije drajv.
Organizirani javni prevozi
Cilj deležnikov biosfernega območja Julijskih Alp, ki poleg TNP obsega še nekoliko širše območje, je zagotoviti trajnostni razvoj v edinstvenem območju Julijskih Alp, nadaljevati večtisočletno sobivanje človeka z naravo ter omogočiti domačinom kakovostne bivanjske pogoje. »Obiskovalcem želimo še naprej ponujati najboljše, ob njihovem zavedanju, da so gostje dragocenega območja narave in kulturne dediščine generacij, ki prihajajo,« je poudaril Tit Potočnik, direktor JZ TNP, in izpostavil potrebo po sodelovanju vseh deležnikov v prostoru.
Kljub vsemu pa je pritisk motornih vozil v najbolj obljudenih predelih Triglavskega narodnega parka v poletnih in zimskih sezonah izjemen. Ukrepi na območju Bohinja, Pokljuke in Kranjske Gore že kar nekaj zimskih sezon blažijo pritisk, kljub temu pa situacija zahteva bolj konkretne ukrepe, je poleg Langusa izpostavil tudi Matjaž Podlipnik, ambasador biosfernega območja Julijskih Alp in vodja Slovenskega planinskega muzeja, ki je med drugim izpostavil tudi ozaveščanje obiskovalcev, ki prihajajo v njihove kraje. »Kajti le tako bo to okolje ohranilo naravne in kulturne vrednote ter avtentičnost, s katero se lahko pohvalimo,« je zaključil Podlipnik. Področje sezonskih javnih prevozov v smislu spodbujanja trajnostne mobilnosti v alpskem prostoru je sistemsko nedorečeno, kar je po besedah Viljama Kvalića,direktorja Posoškega razvojnega centra, še toliko bolj očitno v tistih delih TNP, kjer je javni prevoz šibek ali pa ga sploh ni.
In ker v zimskem času narava tudi sicer potrebuje še več posluha obiskovalcev, so v JZ TNP pozvali vse željne rekreacije na prostem k dodatni previdnosti pri gibanju na območju narodnega parka.
