Plače za dejansko opravljeno delovno uro so bile v tretjem četrtletju medletno višje za 1,3 odstotka, drugi stroški dela pa za 1,9 odstotka, je objavil statistični urad. Glede na drugo trimesečje se je precej bolj umirila medletna rast pri plačah.
Stroški dela so se v minulem četrtletju najizraziteje zvišali v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 6,3 odstotka). Sledili so promet in skladiščenje (za 6,1 odstotka) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 4,5 odstotka). Po drugi strani so se najbolj znižali v izobraževanju (za 8,4 odstotka), sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 3,1 odstotka).
V stroške dela so sicer vključene tako plače, regres in druga nadomestila in dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.
Več opravljenih delovnih ur
Statistični urad je danes objavil tudi podatke o delovnih urah. V Sloveniji so zaposlene osebe, ki so od delodajalca prejele plačo ali nadomestilo plače, v tretjem četrtletju opravile 306,6 milijona delovnih ur, kar je 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V drugem letošnjem trimesečju je bila medletna rast še pri 4,4 odstotka, v prvem pa pri 5,7 odstotka. V tretjem četrtletju se je s tem precej umiril trend vidne pokoronske medletne rasti, ki se je začel v drugem lanskem trimesečju.
Na zvišanje skupnega števila opravljenih delovnih ur je vplivalo predvsem povečanje števila zaposlenih. Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposlenega je doseglo 127, kar je pol ure manj kot v enakem obdobju lani.
Na to je vplivalo tudi povečanje števila ur odsotnosti z dela v breme delodajalca zaradi bolniških odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov. Delež opravljenih delovnih ur med plačanimi urami se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem znižal in je bil 74,9-odstoten (v drugem trimesečju 79,5-odstoten).
Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposlenega se je v primerjavi z enakim obdobjem lani najizraziteje zvišalo v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu (za 3,7 odstotka), kjer so opravili tudi največ delovnih ur na mesec, 136. Po drugi strani se je najbolj znižalo v dejavnosti poslovanja z nepremičninami (za 2,8 odstotka).
Če se je v drugem trimesečju daleč najbolj, za okoli 50 odstotkov, medletno povečalo število opravljenih delovnih ur v gostinstvu, kar je bilo posledica pokoronskega okrevanja panoge po odpravi covidnih omejitev, so v tretjem četrtletju najvišjo rast, devetodstotno, zabeležili v gradbeništvu.
