Od leta 2015 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji večinoma rasla hitreje od cen življenjskih potrebščin. Od januarja 2015 do oktobra 2021 so se plače na letni ravni realno zmanjšale le petkrat: v novembru 2016 (za 0,1 odstotka), v februarju 2017 (za 1,7 odstotka), v aprilu 2017 (za 0,5 odstotka) ter v septembru 2018 in marcu 2020 (obakrat za 0,2 odstotka). V obdobju od novembra lani do marca letos pa je bila letna realna rast bruto plače vsak mesec negativna. V marcu 2022 je bila povprečna mesečna bruto plača tako realno za 5,2 odstotka nižja kot leto prej.
V javnem sektorju so se bruto plače v primerjavi s prejšnjim marcem realno zmanjšale za 13 odstotkov, kar je v veliki meri povezano z ukinitvijo tako imenovanih. covidnih dodatkov, v zasebnem sektorju pa so se zvišale za 0,2 odstotka. Pregled po dejavnostih kaže, da so se plače realno najbolj zvišale v gostinstvu, za 6 odstotkov, kar je predvsem posledica odprave omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo.
Nominalno, torej brez upoštevanja rasti cen, je bila povprečna mesečna bruto plača v marcu 2022 skoraj enaka kot pred letom dni; v javnem sektorju se je znižala za 8,3 odstotka, v zasebnem pa se je zvišala za 5,6 odstotka.
Drobnoprodajne cene rastejo
Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 odstotka višje kot v prejšnjem maju. Tako visoko letno stopnjo inflacije je Statistični urad RS (Surs) nazadnje izmeril v februarju 2002. V 90. letih prejšnjega stoletja pa smo imeli v Sloveniji še veliko višje letne stopnje inflacije, ki so pogosto dosegle vrednosti, večje od 10 odstotkov. Zadnjič se je to zgodilo v septembru 1997, ko je bila inflacija 10,1-odstotna, navaja Surs.
Od uvedbe evra je gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju sicer zelo podobno. Po tako imenovanem harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je bila letna stopnja inflacije maja v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna; enako inflacijo so imeli tudi v Nemčiji. Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1 odsttka), Litvi (18,5 odstotka) in Latviji (16,4 odstotka), najnižjo pa na Malti (5,6 odstotka) in v Franciji (5,8 odstotka). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 odstotka.
Kaj se je podražilo najbolj?
Največje podražitve smo v zadnjem letu zaznali predvsem pri gorivih in hrani. Zemeljski in mestni plin sta se podražila za 59 odstotkov, kurilno olje za 43 odstotkov, za prav toliko pa tudi daljinsko ogrevanje. Nekoliko manj so se dvignile cene trdih goriv, v enem letu za 24 odstotkov. Pri pogonskih gorivih so na Sursu izmerili 41-odstotno podražitev dizla in 35-odstotno podražitev bencina.
Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob za 25 odstotkov; pri čemer se je v tej skupini najbolj podražilo jedilno olje, za kar 50 odstotkov. Po podobni stopnji so se podražili izdelki iz žit, za 23 odstotkov, od tega kruh za 21 odstotkov. Najemnine in cene storitev za vzdrževanje in popravilo stanovanja so se zvišale za 19 odstotkov, električarji so svoje storitve podražili za 22 odstotkov.
Kaj pričakujejo podjetja in potrošniki?
Slovenska podjetja in potrošnike med drugim vsak mesec povprašamo tudi o njihovih pričakovanjih glede gibanja cen. V maju 2022 je zvišanje cen pričakovalo 67 odstotkov gradbenih podjetij, 55 odstotkov predelovalnih podjetij, 50 odstotkov podjetij v trgovini na drobno in 33 odstotkov storitvenih podjetij. Med potrošniki jih je 30 odstotkov pričakovalo rast cen po enaki, 57 odstotkov pa po višji stopnji kot v prejšnjih 12 mesecih. Vrednosti kazalnikov o pričakovanem gibanju cen za vsa področja letos dosegajo najvišje ravni, odkar na Sursu izvajajo ta raziskovanja.
