Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so izpostavili, da se trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov, izteče januarja.
Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, so v javnem pismu podčrtali delodajalci.
Skladno s tem so na premierja Roberta Goloba ter ministra za gospodarstvo in za delo Matjaža Hana in Luko Mesca naslovili nov apel, da se višina minimalne plače za prihodnje leto določi v januarju 2023, »pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin«.
Minimalno plačo naj bi zvišali za 4,5 odstotka
Izredna uskladitev bruto minimalne plače za 4,5 odstotka, ki jo je Golob napovedal v ponedeljek v DZ, je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, »da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz osmega protikriznega zakonodajnega paketa«.
Predsednik vlade je sicer v ponedeljek dejal, da bodo predlog za 4,5-odstotno izredno uskladitev bruto minimalne plače posredovali na Ekonomsko-socialni svet (ESS).
Socialne partnerje je vprašanje uskladitve minimalne plače razdelilo že na zadnji seji ESS sredi tega meseca. Sindikati so namreč izrazili pričakovanje dviga minimalne plače v dveh fazah - najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra posodobljeni prvič po šestih letih, in nato še uskladitev s stopnjo inflacije v letu 2022.
Zvišanje minimalne plače se je zdelo nujno tudi delodajalcem, a so zagovarjali enofazni postopek, saj da bi se sicer podjetjem povzročalo dodatno delo, zmedo, posledično pa da bi lahko prišlo tudi do napak. Sama višina dviga bi morala biti odvisna tudi od poslovnega okolja, so poudarili v njihovih vrstah.
