Danes je to ena največjih obdarovalnih akcij v Sloveniji, pridružuje se ji več tisoč ljudi, ki se za en dan prelevijo v dobrega moža, in okoli 150 prostovoljcev, ki v teh dneh hitijo širom po državi, da bodo lično zavita in skrbno pripravljena darila 14.500 otrokom in starostnikom v prazničnem času pričarala nasmeh na obraz.
Slovenci vedno znova dokazujemo, da smo radodarni ljudje. Darujemo, ko gre za otroke, podpiramo gasilce, rešujemo družine, ki jim ognjeni zublji vzamejo dom in spomine. Aktivirali smo se v času epidemije, spomladi smo množično pomagali beguncem iz Ukrajine, velika večina z darovanimi sredstvi, mnogi z dobrimi deli tudi na terenu, med begunci in bolnimi. Tudi v teh predprazničnih dneh smo z mislimi in pomočjo pri tistih, na katere se ne spomni noben dobri mož.
Slovenska Karitas je na tradicionalnem koncertu Klic dobrote v enem večeru zbrala dobrih 395.000 evrov pomoči za družine v stiski. Karitasova sodelavka Mojca Kepic prikima, da se potrebe po pomoči povečujejo. Posebej z vzhodnega dela Slovenije prihajajo nove prošnje za pomoč, v katerih ljudje ne prosijo za priboljške, temveč za plačilo najnujnejših položnic in kurjave. Povečujejo se stiske revnih upokojencev in družin ter posameznikov, ki kljub plači ne morejo dostojno preživeti. »Večina ljudi, ki pridejo na Karitas, je v veliki stiski, če ne materialni, pa v duhovni, čustveni … Paket pomoči je včasih le vstopnica za odnos, v katerem se celijo rane življenja. Skušamo pokriti tiste, ki izpadejo iz državnih pomoči, in tiste, ki kljub pomoči zaradi različnih okoliščin ne morejo sami preživeti. V nekaterih primerih pa lahko zaradi duševnih bolezni in drugih nerešljivih stanj le ohranjamo dostojanstvo človeka. Ne odpiramo vrat le za tiste, ki so v trenutni stiski, ampak tudi tiste, ki so zavrženi in označeni kot nesposobni in nekoristni. Skupaj doživimo veliko lepega, če jih sprejmemo medse,« Mojca Kepic razloži, da je darilo tudi čas.
Iskrico poznate, vodi jo naša novinarka Tatjana Pihlar. Predloge, kateri družini naj pomaga, dobi po različnih poteh. Včasih jih posredujete bralke in bralci, včasih druge dobrodelne organizacije, v primeru tragičnih dogodkov se sama pozanima, ali neka družina potrebuje pomoč. Včasih, a redko, družine za pomoč prosijo same. Naša kolegica se o vsaki druži pozanima pri pristojnem centru za socialno delo (CSD) in če so ti pripravljeni sodelovati, se lahko spišejo lepe zgodbe. »V sodelovanju s CSD smo rešili več stanovanjskih stisk, tudi družini s šestimi mladoletnimi otroki, ki ni mogla najti trajnejše rešitve svojega stanovanjskega problema, zato so se vsako leto selili, otroci pa so morali vsakič v drugo šolo. CSD nas je opozoril na družino z dvema mladoletnima otrokoma, ki ji je grozila deložacija, in zanjo smo zbrali denar za poplačilo bančnega dolga. Očetu samohranilcu s tremi mladoletnimi otroki sta naša zvesta bralka in bralec odstopila prekrasno urejeno hišo, mamici samohranilki s štirimi otroki smo pomagali obnoviti hišo, saj so živeli v nevzdržnih razmerah,« Tatjana Pihlar niza zgodbe s srečnim koncem.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Trener je kot kuharski mojster
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je v pogovoru za Nedeljski dnevnik razkril Albert Riera, ki je preporodil nogometaše Olimpije in popestril slovensko nogometno sceno, zakaj so kmetje razočarani nad zneskom, ki jim ga je vlada namenila za omilitev stroškov dokupa krme zaradi letošnje suše, kakšni so vzroki, da nekdo postane goljuf, tat, preprodajalec mamil …, kako so umetniške slike domačih krajev pomorščake na ladjah Splošne plovbe spominjale na dom, zakaj je lahko izdelava prstana pri zlatarju pravo doživetje ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
