Tako se v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo! (IIB) na številnih slovenskih gimnazijah izvajajo dogodki Ne teslo, Tesla bom. Že peto leto poteka tudi izbor Inženirka leta, v katerem se vsako leto predstavi deset zanimivih žensk, ki s svojimi zanimivimi zgodbami, izkušnjami in zgledom spodbujajo mlade za inženirske poklice.
Število vpisanih deklet se povečuje
Na Strokovni tehniški gimnaziji ŠC Kranj, ki jo vodi ravnateljica Lidija Goljat Prelogar, se že vrsto let kalijo novi nadobudni in podjetni inženirji. Čeprav šolo obiskujejo večinoma fantje, se število vpisanih deklet iz leta v leto povečuje, na kar so zelo ponosni. Nedavno so dijakinje in dijaki prvega letnika sprejeli izziv projekta IIB in v okviru dogodka predstavili prostočasne dejavnosti, ki jim pomagajo pri razvijanju inženirskih veščin. Skupina Glave skupaj organizira dogodke, Inženirski izziv in Mala šola vodenja pa sta aktivnosti, ki jo uresničujejo s podjetjem S&T Iskratel. Dijakinji prvega letnika, dvojčici Lana in Tara Radočaj Novosel, sta v videu predstavili svoj dosežek: v štirinajstih dneh sta sprogramirali lego robota in z njim zmagali na državnem tekmovanju.
O posebnih oblikah dela je Lidija Goljat Prelogar povedala: »Sami izumljamo inovativne oblike dela z mladimi in se vsako leto spomnimo česa novega. Lani je bil to projekt Inženir za en dan. Dijaki so senčili inženirje v različnih podjetjih. Zdaj se ta zanimiva praksa uresničuje tudi v drugih gimnazijah. Drugi projekt je bil Inženirski izziv, pri katerem smo se povezali s podjetjem S&T Iskratel. Za oba projekta smo prejeli nagrado inženirska S&T Iskratel. Mala šola vodenja je novost, saj smo prepoznali, da si dijaki teh znanj in izkušenj želijo. To je super, saj ne želimo vzgajati zgolj poslušnih inženirjev, ampak prihodnje vodje, ki bo nekega dne vodili oddelke, delovne procese itd. Vse te oblike našega dela so odzivi na to, kaj si dijaki dejansko želijo.«
Do odločitve za inženirski poklic z navdihujočimi zgodbami
Mlade so navdušile, nasmejale in opogumile konkretne zgodbe pravih inženirjev in inženirk, ki so se odzvali povabilu mladih na okroglo mizo. Blaž Radej, dr. elektrotehnike in direktor tovarne v podjetju Knauf Insulation, je postal inženir, ker je želel narediti alarm, da bi vedel, kdo hodi v njegovo sobo. Kdo je dober inženir? »Ni dovolj imeti samo tehniške kompetence. Zelo pomembno je, da imajo inženirji širok spekter tudi drugih znanj, od projektnega vodenja in dobre komunikacije do osnov financ. Najpomembnejše vrline pa so proaktivnost, želja po izboljšanju, radovednost in inovativnost.« Dijake je pustil brez besed, ko jim je dal nasvet, naj bodo ponižni, naj se učijo in naj delajo napake, saj te bolijo veliko manj od obžalovanja, da nečesa niso poskusili.
Čeprav je inženir računalništva in informatike Janko Štefančič direktor podjetja Genis, z aktivno inženirsko žilico še vedno rad kaj sprogramira. Zaveda se, da so programi, ki jih ustvarjajo, narejeni za ljudi. Čeprav za inženirje velja, da nimajo najbolje razvitih socialnih veščin, je izpostavil, da je stik z ljudmi zelo pomemben, saj jih tako lažje razumeš.
Ne se bati izzivov, ki vas čakajo
Polono Kus, mag. poslovne informatike in direktorico službe podporni informacijski sistemi v informatiki Zavarovalnice Triglav, je vedno privlačilo tehnično delo. Zanimala pa jo je tudi povezava med poslom in tehniko, saj le tako lahko pripraviš izdelek z dodano vrednostjo. Dijakom je povedala, da se ne smejo bati izzivov. Tudi če se jim zdi, da nimajo pojma, se da vse rešiti korak za korakom in z ekipo, ki ti pomaga, saj je vse lažje opraviti s sodelovanjem.
Inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika ter letošnja nominiranka za inženirko leta 2022 Rosana Kolar se je že pri enajstih letih odločila, da bo letalska mehanikarica. Dijakom je položila na srce: »Ne ustrašite se mnenja okolice, če kdaj izstopate iz te družbe, če ste drugačni, če vam govorijo, da niste sposobni, da tega ne boste nikoli znali … To vam govorijo ljudje, ki so razočarani nad svojim življenjem, nad svojim neuspehom. Ti so največja ovira na vaši poti. Ko se odločate za poklic, poiščite tisto iskro, ki vas bo držala pokonci, ko bodo prišli težki trenutki. Ko bo res pomemben izpit, pa res ne bo in ne bo šlo. Zato.«
Ko se z lego kockami igraš tudi v službi
V inženirstvu so velikokrat v ospredju ročne spretnosti. Gregor Smolej, inženir elektrotehnike in vodja inovacij v podjetju S&T Iskratel, je poudaril: »Ni pomembno, za kaj izkoristimo svoje roke, lahko je tudi pletenje. Pomembno je, da uporabljamo prste, ker to spodbuja naše možgane, da znajo bolje razmišljati. Z rokami lahko aktiviramo do 80 odstotkov več možganskih celic, je ugotovila neka raziskava.« V otroštvu se je igral z lego kockami in jih uporablja tudi danes v službi. Kot pomembno vrlino je omenil odlašanje oziroma čas za razmislek, ko so naloge bolj zapletene.
