»Kitajskemu predsedniku sem povedal, da je pomembno, da uporabi svoj vpliv in pritisne na Rusijo. Moskva mora nemudoma ustaviti napade, zaradi katerih dnevno trpi civilno prebivalstvo, in se umakniti iz Ukrajine,« je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Olaf Scholz, ki se je sešel tudi s kitajskim premierjem Li Keqiangom. Dodal je, da se Nemčija in Kitajska strinjata, da so ruske grožnje glede uporabe jedrskega orožja nesprejemljive. »Tukaj na Kitajskem se vsi zavedajo, da bi imela eskalacija (vojne v Ukrajini) posledice za vse nas,« je dejal.
Xi in Li v svojih izjavah nista izrecno omenjala Rusije. Kitajski predsednik Xi Jinping je glede vojne v Ukrajini dejal, da Kitajska »podpira Nemčijo in EU, ki imata pomembno vlogo pri spodbujanju mirovnih pogovorov in oblikovanju uravnoteženega, učinkovitega in trajnostnega evropskega varnostnega okvira«, je poročala kitajska državna radiotelevizija CCTV. Dodal je, da bi morala mednarodna skupnost »pozvati vse vpletene strani, naj ravnajo racionalno in zadržano, čim prej vzpostavijo neposredne stike in ustvarijo pogoje za nadaljevanje pogajanj«, kot tudi, da bi morale skupaj nasprotovati uporabi ali grožnji z uporabo jedrskega orožja.
»Politično zaupanje se zlahka uniči, težko pa ponovno vzpostavi,« je opozoril Xi in ob tem navedel citat nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Schmidta o tem, da morajo biti politiki mirni, da sprejmejo stvari, ki jih ne morejo spremeniti, pogumni, da spremenijo stvari, ki jih lahko, ter modri, da razlikujejo med njimi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nemški kancler je tudi pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj podaljša sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. »Lakote se ne sme uporabljati kot orožje,« je opozoril.
Moskva je namreč minulo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju ZN in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so ruske oblasti pripisale Ukrajini, ker je ta po njihovih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili pred tem napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu. V sredo so ruske oblasti sporočile, da bodo nadaljevale sodelovanje pri sporazumu, vendar so nato v četrtek opozorile, da glede podaljšanja sporazuma, ki poteče 19. novembra, še niso sprejele odločitve.
Izmenjali so si mnenja o vseh vprašanjih, tudi o tistih, na katera imajo različne poglede
Kitajski predsednik Xi Jinping, je sicer dejal, da obisk Olafa Scholza »krepi praktično sodelovanje« Kitajske in Nemčije, Scholz pa je poudaril, da želi še naprej razvijati gospodarsko sodelovanje s Kitajsko kljub različnim pogledom. »Želimo se pogovoriti tudi o tem, kako lahko še naprej razvijamo naše sodelovanje na drugih področjih,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Pekingu dejal Scholz ter pri tem omenil podnebne spremembe in prehransko varnost.
»Menimo, da bo obisk okrepil medsebojno razumevanje in zaupanje, poglobil praktično sodelovanje na različnih področjih ter oblikoval trdne načrte za razvoj kitajsko-nemških odnosov v naslednji fazi,« pa je po poročanju televizije CCTV dejal kitajski predsednik.
Nemški kancler je Peking obiskal kot prvi voditelj ene od držav članic EU in skupine G7 po izbruhu pandemije covida-19. S Xijem naj bi se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pogovarjala o številnih vprašanjih, med drugim o dvostranskih odnosih, gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Kitajsko, ruski invaziji na Ukrajino in napetostih glede statusa Tajvana.
»Dobro je, da lahko tukaj izmenjamo mnenja o vseh vprašanjih, tudi o tistih, na katera imamo različne poglede,« je dejal kancler in Peking posvaril pred vojaškim posredovanjem na Tajvanu. Kot je dejal, bo Nemčija sledila politiki ene Kitajske, v skladu s katero se lahko status quo v regiji spremeni le »po mirni poti in z medsebojnim dogovorom«.
Kancler se je dotaknil tudi obtožb o slabem ravnanju kitajskih oblasti z manjšinskimi Ujguri v regiji Xinjiang in oporekal klasifikaciji, da so take izjave »vmešavanje v notranje zadeve« Kitajske.
V Nemčiji zaskrbljeni zaradi obiska Kitajske
Scholz se zaradi obiska sooča s kritikami, zaskrbljeni pa so tudi v nemški koaliciji. Zaskrbljenost je med drugim izrazila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz stranke Zelenih, ki je pred obiskom dejala, da se napake Nemčije, storjene v preteklosti z Rusijo, ne smejo ponoviti. Ob tem je Scholza opomnila, da je njegova vlada na oblast prišla z obljubo, da bo spremenila strategijo do Kitajske, poroča britanski BBC.
Kanclerja v Pekingu spremlja gospodarska delegacija, v kateri so med drugim vodilni predstavniki podjetij Volkswagen, BASF in Deutsche Bank. Obisk bo sicer trajal le enajst ur.
