KPK je ugotovila potencialna sistemska korupcijska tveganja pri nadaljnjih zaposlitvah funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje, po koncu mandata. Kot so opozorili, je lahko ogroženo nepristransko vodenje javnih natečajev, funkcionar svoje funkcije ne opravlja profesionalno, strokovno, zakonito in v javno korist, določene gospodarske družbe so lahko privilegirane, pojavi se lahko klientelizem, poveča se lahko verjetnost za nastanek nasprotja interesov... Aktualni vladi in ministrstvom je KPK zato podala priporočila, so sporočili iz KPK.
Največ je na zaupanje zaposlovala Janševa vlada
Iz analize je sicer razvidno, da je imela vlada, ki jo je vodila Alenka Bratušek, 65 posameznikov zaposlenih na zaupanje, vlada Mira Cerarja 137, vlada Marjana Šarca 106, vlada Janeza Janše pa kar 183 posameznikov.
Od 183 oseb, ki so bile zaposlene na zaupanje v Janševi vladi, jih je 54 med trajanjem ali po izteku mandata ostalo zaposlenih v istem organu, v katerem so bile pred tem zaposlene na zaupanje, 21 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Enajst oseb se je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države.
V Šarčevi vladi je od 106 oseb, zaposlenih na zaupanje, v istem organu ostalo zaposlenih 19 oseb, 23 jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javni sektor, v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo državo pa so se zaposlile tri osebe. Enega funkcionarja je vlada v času trajanja mandata imenovala na predstavništvo RS v tujini.
Cerarjeva vlada je na zaupanje zaposlovala 137 ljudi, 19 jih je zaposlitev na zaupanje obdržalo tudi v naslednjem mandatu, 48 pa se jih je zaposlilo pri istem ali drugem delodajalcu v javnem sektorju. Šest oseb se je zaposlilo v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države, štiri osebe pa je vlada imenovala na predstavništvo RS v tujini.
Vlada Bratuškove je na zaupanje zaposlovala 65 posameznikov, od teh jih je 14 ponovno na zaupanje zaposlila naslednja vlada, 13 pa jih je prešlo k drugemu delodajalcu v javnem sektorju. Ena oseba je bila imenovana za svetovalko v mednarodno finančno institucijo.
Praksa vseh vlad je precej podobna
KPK je v analizi ugotovila, da je praksa vlad v omenjenih postopkih zaposlovanj med seboj precej podobna, in sicer, da se je vsakokrat povečalo število ministrstev in državnih organov, s tem pa tudi funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje. Korupcijska tveganja bi lahko bila, da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oziroma osebe, zaposlene na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko.
Ugotovila je tudi, da se v postopkih takšnih zaposlitev izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe, da se posamezniku omogoča prednost pri izbiri v postopkih zaposlovanja zaradi njegovega položaja, da se pri zaposlovanju v istem organu omogoča prednost zaposlenim na zaupanje.
KPK je ugotovila tudi, da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti gospodarskim družbam s kapitalsko naložbo države, v katerih imajo funkcionarji zagotovljeno mirovanje pravic, ter da se v času opravljanja funkcij v okviru postopkov, ki jih vodijo ministrstva ali drugi državni organi, omogoča prednosti ali pridobitev poslov zasebnim gospodarskim družbam, v katerih se funkcionarji po koncu opravljanja funkcije zaposlijo, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali zaposlitev iz naslova mirovanja pravic.
KPK je z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja glede tovrstnih zaposlitev, vladi in ministrstvom podala priporočila. V njih je izpostavila vzpostavitev zakonskega okvira za »obdobje ohlajanja« po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje.
#Podpora 🗳️ Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan pic.twitter.com/oQ3B7X0IAZ
— Nataša Pirc Musar (@nmusar) October 19, 2022
