»14. oktobra izražamo hvaležnost vsem, ki so se v preteklosti borili za Ukrajino in vsem, ki se zanjo borijo zdaj. Vsem, ki so zmagali takrat in vsem, ki bodo zagotovo zmagali zdaj,« je v video nagovoru ob tej priložnosti dejal Volodimir Zelenski. Dan braniteljev je bil v Ukrajini uveden leta 2014, da bi nadomestil prejšnji praznik 23. februarja. Ta je namreč sovjetskega izvora, v Rusiji pa na ta dan še vedno praznujejo dan braniteljev domovine.
Zelenski se je danes zavezal, da bo Ukrajina z zmago nad Rusijo odgovorila vsem sovražnikom, ki so posegli v njen teritorij. »To bo zmaga za vse naše ljudi. Svet je z nami, bolj kot kadar koli v naši zgodovini,« je še dodal.Pred spomenik v prestolnici, posvečen vojakom, ki so bili ubiti na fronti od leta 2014, ko so izbruhnili spopadi s proruskimi separatisti, je nato tudi položil venec z rumeno in modro barvo ukrajinske zastave.
Tudi ukrajinski vrhovni poveljnik general Valerij Zalužni je na družbenih omrežjih čestital svojim vojakom in se jim zahvalil za njihovo služenje. »Ustavili smo sovražnikov napad in končali mit o nepremagljivosti ruske vojske,« je dejal v video nagovoru.
Posebna predstavnica ZN vidi posilstva kot del ruske vojaške strategije
Posilstva in spolno nasilje v Ukrajini, ki jih pripisujejo ruskim oboroženim silam, so del ruske vojaške strategije in namerna taktika za razčlovečenje žrtev, je v četrtek v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP povedala posebna predstavnica Združenih narodov za spolno nasilje Pramila Patten.
»Ko ženske več dni zadržujejo in posiljujejo, ko začnejo posiljevati majhne dečke in moške, ko vidite vrsto pohabljanj spolovil, ko slišite pričevanja žensk o ruskih vojakih, opremljenih z viagro, gre očitno za vojaško strategijo. In ko žrtve poročajo o tem, kaj je bilo rečeno med posilstvi, je to očitno namerna taktika za razčlovečenje žrtev,« je opozorila Pramila Patten. Pojasnila je, da so žrtve večinoma ženske in dekleta, pa tudi moški in dečki, vendar so prijavljeni primeri po njenem mnenju le vrh ledene gore.
»Med aktivnim konfliktom je zelo težko pridobiti zanesljive statistične podatke in številke nikoli ne bodo odražale realnosti, saj je spolno nasilje tihi zločin, o katerem se v veliki meri premalo poroča,« je dodala Pramila Patten. ZN so preverili več kot sto primerov posilstev ali spolnih napadov v Ukrajini, odkar je Rusija februarja vdrla v to državo, je povedala in se pri tem sklicevala na poročilo ZN, objavljeno konec septembra. Poročilo je namreč potrdilo zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešile ruske sile, glede na zbrana pričevanja pa je bila starost žrtev spolnega nasilja od štirih do 82 let.
Grossi v pogovorih glede nuklearke v Zaporožju zaznal napredek
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v četrtek dejal, da je v pogovorih o jedrski elektrarni v Zaporožju prišlo do določenega napredka in ponovno pozval k vzpostavitvi varnega območja v okolici nuklearke. Kljub njegovim pozivom pa Moskva in Kijev še nista izrazila pripravljenosti za izvedbo predloga. Grossi se je prejšnji teden sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ta teden pa je odpotoval v Sankt Peterburg na obisk k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je nakazal pripravljenost za pogovor.
V četrtek se je Grossi nato vrnil v Kijev, kjer pa mu je zunanji minister Dmitro Kuleba dal jasno vedeti, da Kijev zahteva več kot le prekinitev ognja oziroma vzpostavitev varnega območja, ki ga je predlagala IAEA v okolici jedrskega kompleksa, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Ponovil sem, da se mora Rusija umakniti iz nuklearke, da bi zagotovili jedrsko varnost in zaščito, ter takoj prenehati z ugrabitvami in ustrahovanjem ukrajinskega osebja,« je Kuleba zapisal na Twitterju.
Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. Ekipa IAEA je elektrarno obiskala že v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.
Zaradi pogostega obstreljevanja je bila nuklearka v zadnjih nekaj dneh dvakrat odrezana od zunanjega napajanja. Elektrika je sicer potrebna za hlajenje radioaktivnega jedrskega materiala. V luči tega pa je Grossi ponovno opozoril na nevarnost jedrske nesreče, saj se elektrarna lahko z zasilnim napajanjem iz dizelskih generatorjev oskrbuje le deset dni.
WHO pred prihajajočo zimo opozarja na izzive in potrebo po pomoči Ukrajini
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pred prihajajočo zimo opozarja na velike izzive in tveganja za prebivalce Ukrajine, kjer vojna prehaja že v osmi mesec, ruski napadi pa so se v zadnjih dneh še okrepili. To terja odziv za okrepitev humanitarne pomoči prebivalcem Ukrajine, je opozoril regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge.
Napadi na Kijev, Dneper in druga mesta po vsej državi so ponovno usmerili pozornost sveta na preživetje civilnega prebivalstva Ukrajine in preživetje samega zdravstvenega sistema. »Stopnjevanje izrednih humanitarnih razmer zahteva stopnjevanje humanitarnega odziva,« je na virtualni novinarski konferenci v Koebenhavnu danes povedal Kluge v luči vojne, ki traja že skoraj osem mesecev.
Pri tem je opozoril, da mnogi v Ukrajini živijo v negotovih razmerah, v neprimernih zgradbah ali brez dostopa do ogrevanja. Uničenje hiš in pomanjkanje dostopa do goriva ali električne energije zaradi poškodovane infrastrukture bi lahko postalo »vprašanje življenja ali smrti, če ljudje ne bi mogli ogrevati svojih domov«. Po navedbah ukrajinske vlade je bilo od začetka ruske invazije v državi poškodovanih ali uničenih več kot 800.000 hiš, na tisoče ljudi pa zdaj živi v zbirnih centrih ali poškodovanih zgradbah brez zaščite pred prihajajočo zimo.
Prihajajoča »kruta zima« bi se lahko izkazala za posebej nevarno za ranljive ljudi, vključno s starejšimi, bolniki s kroničnimi boleznimi ter za nosečnice in matere z novorojenčki, je opozoril Kluge. Izzivi v zimskem času skupaj z zadnjim zaostrovanjem spopadov bi lahko prispevali k znatnemu notranjemu razseljevanju, pri čemer bi se lahko znotraj države preselilo dva do tri milijone ljudi, pričakovati pa je tudi nov eksodus beguncev v sosednje države.
Kluge je ob tem izpostavil ukrepe, ki jih WHO izvaja v podporo Ukrajini, pri čemer je kot neposredno prednostno nalogo navedel takojšnji odziv na škodo, ki jo je zaradi ruskih napadov utrpel zdravstveni sistem v Ukrajini. Kot eno od prioritet je omenil tudi pokrivanje nujnih zdravstvenih potreb ljudi na območjih, ki so ponovno pod ukrajinskim nadzorom, predvsem kako se odzvati na fizično in duševno trpljenje, ki ga je utrpelo tamkajšnje prebivalstvo, so sporočili pri WHO.
