Takšnih primerov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na leto ni prav veliko, a dovolj, da so zasebni zdravniki že zastrigli z ušesi in se že nekaj časa sprašujejo, zakaj zavarovalnica povrne stroške zdravljenja v tujini, medtem ko bi te storitve lahko opravili slovenski zdravniki zasebniki, če bi jim zdravstvena zavarovalnica to seveda plačala.
Skupina zdravnikov, ki nastopajo pod imenom Zdravstvo.si, prvopodpisani pa je zdravnik Matej Beltram, meni, da je naloga države in politike, da poskrbi za to, da državljani svobodno izberejo zdravnika. Zavarovalnica pa financira stroške zdravljenja vsakemu bolniku – ne glede na to, kje se zdravi, ker je bolniku pomembno le to, da dobi kakovostno storitev takrat, ko jo potrebuje, in ne to, ali gre za državno ali zasebno ustanovo.
Na vprašanje, ali v ZZZS razmišljajo o tem, da bi povrnili stroške iz javne zdravstvene blagajne tudi tistim, ki bi se zaradi predolgih čakalnih dob zdravili v Sloveniji pri slovenskih zasebnih zdravnikih, v ZZZS jasno odgovarjajo: »Ne, ker slovenska zakonodaja tega ne omogoča za storitve, opravljene v Sloveniji. Povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini na podlagi napotnice, izdane v Sloveniji, določa evropski pravni red, ki omogoča tudi povračilo zdravstvenih storitev, opravljenih pri zasebnikih izven javne zdravstvene mreže v tujini. Podobno je tudi v drugih evropskih državah.«
Podatki kažejo, da je od januarja do konca junija letos ZZZS prejel 73 vlog za povračilo zdravljenja v tujini zaradi predolge čakalne dobe v Sloveniji, v letu 2021 pa 101. »V letu 2021 je ZZZS odobril 37 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe ali razumnega časa v Sloveniji. V Sloveniji je ZZZS omogočil zavarovanim osebam več kot 26 milijonov obiskov zdravnika in zdravstvenih delavcev. Največ prejetih vlog se je nanašalo na odobritev oziroma povračilo stroškov preiskav PET-CT, opravljenih na Hrvaškem in v Avstriji.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Kaj bomo, če udari električni mrk
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšna je verjetnost in kako smo pripravljeni, če bodo morali izklapljati elektriko tudi pri nas, kako sta pri 41 letih zaključila svoji teniški karieri tako Roger Federer kot Katarina Srebotnik, kako razvito je tihotapljenje migrantov in kako visoke so cene, ki jo postavljajo kriminalne združbe za prevoz ilegalnega migranta, kakšno je bilo vzdušje v zaodrju Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin v Postojni, kakšne so podrobnosti diete, po kateri hujšajo tudi zvezdniki ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
