Ni dvoma, da je zdravniški poklic zahteven, odgovoren, zato je užival že od nekdaj nekakšno strahospoštovanje. Konec koncev, kadar zaradi zdravstvenih težav poiščemo pomoč zdravnika, mu dobesedno prepustimo ne samo zdravje, tudi življenje v njegove roke.
Koliko plačati oz. ovrednotiti njihovo delo? Pravzaprav nemogoče prav oceniti. Tako od daleč: nobenemu zdravniku ni hudega, nobeden se še ni znašel v eksistenčni stiski. Da je delo naporno? V katerem poklicu pa ni, če delo opravljaš odgovorno in zavzeto?
Čudi me, da se Fides ne zavzema za pravice vsega zdravstvenega osebja. Tudi medicinske sestre in strežnice so njihovi sodelavci v celotnem zdravstvu. Vsak prispeva svoj del, da sistem deluje. Brez sester so zdravniki – upam trditi in pri tem gotovo nisem osamljena – nemočni. Zakaj se niso nikoli oglasili in potegovali za njihove pravice? Celo nasprotno: ko so urejali plačna nesorazmerja pri medicinskih sestrah, je to pri Fidesu povzročilo revolt. So res edino zdravniki elita zdravniškega poklica, kot je izjavil nekoč g. Kuštrin (upam da mu je ta izjava zgolj nepremišljeno ušla)?
Ko opazujemo gozd, ali vidimo le drevesa ali tudi podrast, mahove, lišaje, gobe ...? Brez enih ali drugih ne moremo govoriti o gozdu.
Izjave g. Kuštrina v Odmevih 21. 9. so populistične in so živ dokaz, da se družba v nekaterih segmentih nezadržno spreminja v egocentrično.
Primerjati zaslužke v drugih državah (Avstriji, Švici ...) s svojimi? Saj vendar živimo v Sloveniji. Življenjski stroški so v Sloveniji nižji kot v tistih, ki jih omenja g. Kuštrin. Zabolelo me je ob njegovi izjavi, da mladi zdravniki niso neumni, da bi se odločali za družinsko medicino ... Zato umestno vprašanje za vse, ki so se, ali se bodo odločili za zdravniški poklic: so se (se bodo) odločili, ker premorejo veliko mere empatije, ker želijo človeku, ki potrebuje njihovo strokovno pomoč, pomagati z vsem svojim znanjem in da se bodo pri tem maksimalno potrudili? Če so se pa odločili za zdravniški poklic skozi prizmo valute? Potem prihaja do situacij, ki so eskalirale ob izbruhu pandemije: enormni zaslužki nekaterih zdravnikov in zasebnih ponudnikov testiranj in neupravičenih zahtevkov za dodatke ob epidemiji. Zdravstvene zavarovalnice denar, ki ostane zaradi nezdravljenja, vlagajo v gradnjo zasebnih klinik, minister Loredan pa nič.
Kje se je izgubila Hipokratova prisega? Nam ob vseh črnogledih napovedih (da ne rečem grožnjah) g. Kuštrina preostane le še molitev?
Mislim, da tako skrajna možnost (še) ni tako blizu, še obstajajo zdravniki, ki so res Zdravniki. Imam le srečo, da imam z njimi zgolj dobre izkušnje ali pa taki Zdravniki le niso tako osamljeni primer?
Za konec še vprašanji za vse, ki napovedujejo stavko: zakaj vam dr. Aleksander Doplihar ni za zgled? Je tovrstna »veja« Zdravnika res na robu izumrtja?
Cecilija Rekar, Bled
